Rdeče meso: super živilo ali strup za telo?
Mediji nas skorajda dnevno obveščajo o različnih vplivih uživanja rdečega mesa. Pogosto slišimo, da ima rdeče meso kot vir mnogih pomembnih hranilnih snovi na naše telo ugoden vpliv, v zadnjem času pa je še pogosteje izpostavljena njegova potencialna negativna stran.
Razlog leži predvsem v tem, da ga je pred kratkim svetovna zdravstvena organizacija (WHO) označila kot dejavnik tveganja za nastanek raka debelega črevesa. Zmeda medijev je razumljiva, saj si nasprotujejo tudi same raziskave. Predvsem pa raziskave na rdečem mesu potencialne škode oziroma koristi ne dokazujejo, temveč to le nakazujejo. Kakšna je torej resnicš Kaj moramo vedeti in upoštevati, da se izognemo potencialnim negativnim stranem ter da izkoristimo vse pozitivne vplive uživanja mesš

Rdeče meso je imelo v človeški evoluciji eno ključnih vlog. V prehrani človeka je prisotno vsaj od 2 do 6 milijonov let. Znanstveniki so ugotovili, da je uživanje mesa pomembno prispevalo k razvoju človeških možganov. Sočasno z začetkom uživanja mesa (predvsem mastnih delov), ki je bogato z beljakovinami z najvišjo biološko vrednostjo, nujnimi maščobami in številnimi drugimi pomembnimi mikrohranili, so se naši možgani pričeli razvijati do današnje velikosti in strukturne kompleksnosti.
V naši prehrani so kot rdeče meso zastopani predvsem govedina, svinjina in temni deli perutnine. Uživamo ga v naravni in procesirani obliki. Procesiranje zajema obdelavo mesa s soljenjem, dimljenjem, dodajanjem različnih kemičnih snovi in podobno. Procesirano meso lahko pomembno vpliva na naše zdravje, prav tako pa velja upoštevati potencialno možnost negativnega vpliva neprocesiranega mesa, ki je posledica načina vzreje in hranjenja živine. Meso živali, ki se gibajo, prosto pasejo in hranijo na star naraven način, ima veliko višjo vrednost določenih mikrohranil in manj potencialno škodljivih sestavin, kot so na primer maščobne kisline omega-6, katerih previsoka raven v naši prehrani je povezana z več boleznimi sodobnega časa.
Beljakovine z visoko biološko vrednostjo
Če gledamo z vidika vsebnosti potrebnih hranil, lahko rdeče meso uvršamo v skupino superživil. Beljakovine rdečega mesa imajo namreč visoko biološko vrednost ter vsebujejo visok delež prav vseh esencialnih aminokislin, ki so ključne za rast, vzdrževanje in obstoj organizma. 100 g surovega mesa običajno vsebuje med 20 in 25 g beljakovin z visoko biološko vrednostjo.
Pomemben vir koristnih maščob
Prisotnost maščob v mesu je odvisna od vrste mesa in dela živali. Poleg deleža maščobe pa se lahko razlikuje tudi sestava maščobe. V splošnem velja, da maščoba v mesu vsebuje skorajda enak delež nasičenih maščob in enkrat nenasičenih maščob. Enkrat nenasičene maščobe so tiste, ki predstavljajo velik del maščob v oljčnem olju, medtem ko nasičene predstavljajo večino maščob v kokosovi maščobi. Manjši del maščob, največ do 20 odstotkov, predstavljajo večkrat nenasičene maščobne kisline vrste omega-6 in omega-3. Gre za esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih moramo obvezno zaužiti s hrano. Vendar v sodobni prehrani zaužijemo veliko preveč maščobnih kislin omega-6 in premalo maščobnih kislin omega-3. Zato velja upoštevati razmerje med njima tudi v mesu, ki ga uživamo, to pa je, kot sem že omenil, odvisno predvsem od načina hranjenja živine. Če pojemo veliko mesa, velja izbirati meso prosto pašne živine. Zelo majhen del maščob v mesu predstavljajo trans maščobne kisline, ki se pogosto omenjajo kot izredno škodljive. škodljive trans maščobne kisline nastajajo v procesih predelave rastlinskih olj in pretirane toplotne obdelave hrane ter se po vplivu na telo ločijo od naravnih trans maščobnih kislin, ki se v majhnih količinah nahajajo v mesu, mleku in mlečnih izdelkih prežvekovalcev, predvsem iz proste reje. Za to vrsto trans maščobnih kislin raziskave kažejo pozitivne vplive na telo, predvsem v smislu preprečevanja rakavih obolenj, bolezni srčno-žilnega sistema in diabetesa.
Maščobe v mesu pa so tudi pomemben vir v maščobah topnih vitaminov in drugih mikrohranil ter služijo tudi za njihovo absorpcijo, transport in skladiščenje v telesu. Sodobne raziskave ne kažejo na škodljivost maščob v naravnih živilih, prav tako jih ne smemo povezovati s prekomernim energijskim vnosom, saj so izredno nasitne in pravzaprav vplivajo na znižanje vnosa energije.
Vitamini in ostala pomembna mikrohranila
Rdeče meso ni le dober vir beljakovin in maščob, temveč vsebuje tudi številna mikrohranila z visoko biološko razpoložljivostjo. Rdeče meso velja za živilo z visoko hranilno vrednostjo in je predvsem odličen vir železa, vitaminov B kompleksa (B3, B6, B12), cinka, selena in drugih. Železo v njem se nahaja v hem obliki, ki ima veliko boljšo absorpcijo kot rastlinska oblika. Je tudi pomemben vir vitamina D v obliki, ki ima prav tako visoko stopnjo absorpcije in izkoristka v telesu. Rdeče meso pa vsebuje tudi številne snovi, ki jih v sodobnem svetu pogosto uživamo v obliki prehranskih dopolnil, ker naj bi pozitivno vplivale na zdravje. Vsebuje koencim Q10, CLA, maščobni kislini omega-3 EPA in DHA, karnitin, alfa-lipojsko kislino, kreatin, karnozin in druge.
Ali je meso škodljivo?
Kljub visoki hranilni vrednosti pa se rdeče meso pogosto omenja v povezavi z različnimi nenalezljivimi boleznimi sodobnega časa, predvsem s srčno-žilnimi obolenji, določenimi oblikami raka in diabetesom. Treba pa je vedeti, da je večina raziskav, ki kažejo na take povezave, epidemioloških. Spoznanja nakazuje le potencialno povezavo med pojavnostjo določenega bolezenskega stanja in uživanja mesa, to pa seveda še ne pomeni, da je meso vzrok za taka obolenja. Kaj če osebe, ki pojedo več mesa, uživajo tudi več sladkorja in predelanih rastlinskih olj? Primer je tipičen obrok v restavraciji s hitro hrano. Ali pa po drugi strani, kaj če osebe, ki uživajo manj ali nič mesa, skrbijo za svoje zdravje tudi na druge načine? Se na primer izogibajo stresu, meditirajo, skrbijo za aktivnost, ne kadijo in ne pijejo. Lep primer so vegetarijanci. Povedano drugače, tudi gasilci se vedno nahajajo na mesu požara, vendar niso krivi za požar. še večji problem teh raziskav je, da ne ločujejo med predelanim in nepredelanim rdečim mesom. Raziskave, ki to upoštevajo, ne nakazujejo na škodljivost nepredelanega rdečega mesa.

Pomemben je način priprave mesa
Če meso pripravljamo pri visokih temperaturah, se tvorijo škodljive snovi, kot so heterociklični amini, aromatski ogljikovodiki in končni produkti glikacije. Večje koncentracije teh produktov so povezane s potencialno možnostjo nastanka rakavih obolenj. Vendar ta povezava še ni potrjena, prav tako pa so bile uporabljene večje koncentracije teh snovi na živalih in ne na človeku, poleg tega ta povezava velja za skoraj vsa živila in ne le meso. Če se želimo tej potencialni nevarnosti izogniti, je pri pripravi mesa (in tudi pri večini druge hrane) dobro upoštevati, da je dušenje in kuhanja boljše kot cvrtje in peka na žaru. Toplotno ga moramo obdelovati na nižjih temperaturah in ga nikoli direktno izpostavljati ognju. Izogibati se moramo prekajenemu mesu in zažganim delom. Nastanek škodljivih snovi lahko omejimo z uporabo začimb, česna, rdečega vina, limoninega soka in oljčnega olja. Seveda občasno uživanje meso z žara ali prekajene šunke ne bo pustilo posledic.
Kaj pa vpliv na telesno težo?
Za konec naj omenim vpliv rdečega mesa na hujšanje in na vzdrževanje normalne telesne teže. Beljakovine v rdečem mesu veljajo za zelo nasitne. To velja še bolj, če so zraven prisotne naravne maščobe in v njih shranjena mikrohranila. Kljub temu, da z mesom zaužijemo nekaj maščob, njegov nasitni učinek vpliva na to, da bomo zaužili manj kalorij z drugo hrano. Tako lahko meso odigra pomembno vlogo pri izgubi telesne maščobe.
TOP izdelki po odličnih cenah
BioTech One A Day
https://www.maxximumshop.siPrehransko dopolnilo One-A-Day vsebuje kombinacijo 12 vitaminov in 10 mineralov.
Warrior Crunch Bar
https://www.maxximumshop.siBeljakovinske ploščice so nepogrešljiva izbira za vse strastne sladkosnede.
Maxx Dessert
https://www.maxximumshop.siSlastno dopolnilo obroka, ki se po pripravi zgosti podobno kot puding.
TN Food Riso Zero
https://www.maxximumshop.siPrehranski pripravek z malo ogljikovimi hidrati, podobno rižu