LCHF

Ste že slišali za LCHF-prehrano? Kratica LCHF označuje prehrano z malo ogljikovimi hidrati, zmernim beljakovinskim vnosom in veliko maščobami. Večina posameznikov se za LCHF-prehrano odloči, ker želi shujšati.

Čeprav vam bo vsak dobro podkovani dietetik zagotavljal, da je ogljikove hidrate nujno jesti, tudi če želite hujšati, je dejstvo, da noben ogljikov hidrat ni esencialen.

Vsako pomlad po družbenih omrežjih zaokroži tisti vic o “telesu za plažo”, kjer je cela poanta, da za to potrebuješ telo in plažo, mogoče še kopalke in brisačo. V resnici pa si večina ljudi želi biti tudi v kopalkah privlačna, kar v našem okolju in času pomeni tudi določeno stopnjo vitkosti.

V iskanju učinkovitih prehranskih prijemov se je v zadnjih letih kot ena od možnih različic prehranjevanja izkazala prehrana LCHF. Ker veliko število posameznikov s tem načinom prehrane dosega želene uspehe, ni nič čudnega, da je postal LCHF izjemno priljubljen.

Pogost dvom, ki se pojavlja pri LCHF-prehrani je, ali lahko z njo telesu zagotovimo vsa potrebna hranila, predvsem mikrohranila, ki se poleg zelenjave nahajajo v sadju in žitih.

Priljubljenost paleo in ketogenega načina prehranjevanja je v zadnjem letu močno porasla tudi pri nas. Oba načina zagovarjata povečan vnos maščob, predvsem v javnosti pogosto negativno predstavljenih nasičenih živalskih maščob.

Priljubljenost ketogene diete kot ene izmed nizkohidratnih diet je v zadnjem obdobju tako v svetu kot pri nas močno porastla. Pri tej dieti ne gre le za izgubo telesne maščobe, temveč za pozitivne vplive na posameznikovo zdravje in počutje.

Po prvem odkritju ketonov v urinu bolnikov z diabetesom sredi devetnajstega stoletja so ketoni vrsto let veljali za nezaželeni vmesni produkt nepopolnega izgorevanja maščob, ki ima škodljive vplive na telo.