”Genetika napolni pištolo, okolje pritisne na sprožilec”,pravi dr. Jonny Bowden.

Razumite izjavo v kontekstu interakcije med notranjim (hormoni, živčni prenašalci, imunski sistem) in zunanjim okoljem (stres, vadba, prehrana), ki stalno poteka v našem organizmu. Povezati oboje je težavna naloga, katero smo včasih opravljali bolje in predvsem nezavedno, pod vplivom tempa raztresenih dni pa je danesnezavednosplavalo po vodi. Veliko več je odvisno od posameznika in njegovih prijemov, da bi ohranil stik s svojo notranjostjo. Nadzor nekaterih učinkov stresnih hormonov (adrenalin, kortizol) nedvomno spada pod to domeno. Predpona ‘stresni’ v zvezi s hormoni predstavljasklop situacijskih razmer, v katerih se adrenalin in kortizol sproščata znotraj našega telesa (odziv ‘boj ali beg’). To akcijo najlažje razložim na primeru: Predstavljajte si, da med sprehodom ob Ljubljanici naletite na razjarjenega leva. Kakšna bo reakcijš

A:Pograbite najbližji kamen in ga z vso silo zalučate proti živali, ko vas ta napade (“adrenalinska” reakcija).

B:In nato kriče odbrzite stran s svetlobno hitrostjo Usaina Bolta (“kortizolna” reakcija).

Kot vidite imata oba hormona enako pomembno funkcijo in njuno izločanje je pogojeno z našim preživetjem v podobnih situacijah.

Prazgodovinskega leva nam je danes uspelo nadomestiti z vsakodnevnimi in zelo pogostimi stresorji: delo, promet, hrup, onesnaževanje, nestrpnost in ne nazadnje ‘antihrana’ (sladkor, predelana žita, hidrogenizirana rastlinska olja), ki združeno puščajo vidne posledice na telesih in zdravju naraščajočega števila ljudi v naši družbi.

Vztrajna premoč naštetih stresorjev, brez ustrezne obrambe, privede do pojava, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Vsi ga poznamo in ga kličemo ‘sindromizgorelosti‘.

Slednji navadno vzklije iz naslednjih vedenjskih vzorcev:

konstantno restriktiven odnos do hrane,
uživanje predelane hrane z nizko hranilno vrednostjo,
izogibanjetelesni vadbiali pretiravanje z njo,
zanemarjanje pomembnosti sprostitvenih metod,
premalokakovostnega spanca,
uporabasladkorjevin poživil (nikotin, kofein in nekatera zelišča) za prestavljanje meja utrujenosti,
izpostavljenosttoksinom(okolje, hrana, čistila),
podoživljanje nesrečnih doživetij,
zapostavljanje sebe.

S koliko točkami nam uspe povezati lasten vsakdan?

število, ki ga imate v mislih,predstavlja natančno število lukenj v bazenu vaše nadledvične žleze. Za nemoteno delovanje telesa in optimalno izločanje obeh hormonov je treba vso odteklo vodo nadomestiti z novo, saj bomo v nasprotnem primeru zelo hitro plavali na suhem.

Posledice se lahko čutijo takole:

tesnoba in depresija,
avtoimunske bolezni,
kronična utrujenost,
motnje prehranjevanja,
fibromialgija (kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna prisotnost nepojasnjene široko razprostranjene bolečine ali zbadanja),
koprivnica, izpuščaji, herpes in stopnjevanje alergij,
motnje v presnovi hrane, napihnjenost in zadrževanje vode,
pogosti glavoboli in pojav migren,
upad kognitivnih sposobnosti,
nezmožnost zanositve in upad libida,
nespečnost,
hipoglikemija in diabetes tipa II,
išias, krči in občutek zatrdelosti v predelu vratu,
pogosta in opazna nihanja telesne teže.

Nič od naštetega ne bi ravno postavil na seznam želja. Kljub temu se z nekaterimi simptomi spopadamo iz dneva v dan dokaj uspešno in se zadovoljimo tudis plavanjem v bolj plitvi vodi, če nadaljujem primerjavo z luknjastim bazenom.

Jasno je, da (verjetno) nihče med nami ne živi v mehurčku in bomo zato bržčas izpostavljeni stresnim okoliščinam, takšnim ali drugačnim. Sprejmite ta prispevek in sledečih 10 rešitev v pomoč:

Rešitev št. 1:

Nahranimo se!Trikrat na dan, celostna hrana, brez predelane ‘antihrane’.

Rešitev št. 2:

Trenirajmo manj!Včasih manj pomeni več. Vadba v stanju utrujenosti, z upočasnjeno presnovo, brez volje in motivacije je lahko vse prej kot produktivna.

Rešitev št. 3:

Pomirimo svoje živce!Sprostitev v odsotnosti skrbi, zavedanje sebe in svojega telesa.

Rešitev št. 4:

Naspimo se!Težave so vedno videti manjše zjutraj, zato ustvarimo zdrave spalne navade in pomaknimo kakovosten spanec višje na prioritetni lestvici.

Rešitev št. 5:

Odpravimo primanjkljaje!Osiromašene zaloge hranil je treba dopolniti s smiselnimi vitamini in minerali. Po pravilu so tovitamini D, C in B (B 12) tercinkin magnezij.

Rešitev št. 6:

Zatrimo našo odvisnost!Poslovimo se od stimulansov v obliki sladkorja, nikotina in efedrina. Če že sladkamo, sladkajmo sprimernim sladilom, namesto energijske pijače pa si privoščimo koščektemne čokoladeali skodelico ekološkegačajaalikave.

Rešitev št. 7:

Nadihajmo se!Globoko dihanje in svež zrak obnovita porušeno biokemijo telesa in delujeta pomirjujoče.

Rešitev št. 8:

Prepoznajmoskrite strupe!Podučimo se o kemikalijah v izdelkih, ki nas vsakodnevno obkrožajo, uživajmohrano ekološkega poreklain pijmo (čim bolj) čisto vodo.

Rešitev št. 9:

Zabavajmo se!V vsakodnevna opravila poskusimo vnesti nekaj veselja in se zavestno obkrožiti s pozitivnimi ljudmi.

Rešitev št. 10:

Poskrbimo zase!Bodimo razumevajoči in prijazni do sebe vsaj toliko, kot smo do drugih ljudi. Naučimo se reči NE, ko to zahtevajo razmere in izpolnimo še tako majhne želje, ki nam pomenijo veliko.

Negativne posledice sindroma izgorelosti se torej nedvomno da omiliti, preprečiti ali celo popolnoma izkoreniniti ter ponovno vzpostavitvi mir znotraj kaosa, v katerem se pogosto znajdemo (in mu rečemo naše življenje). še pocukran happy ending: ‘c’est la vie’, razloga za skrbi ni, še posebno sedaj, ko smo oboroženi z rešitvami.

Avtor Mario Sambolec, Dr. Feelgood je ustanovitelj blagovne znamke Feelgood in vodja Feelgood vadbeno-izobraževalnega Centra. Je strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije).

Kot predavatelj, pisec, trener in svetovalec je Mario Sambolec vedno bolj prepoznavno ime na področjih prehrane in vadbe za izboljšanje telesnih sposobnosti ter preprečevanje/rehabilitiranje poškodb. Med študijem na Fakulteti za šport v Ljubljani je pridobil širok nabor znanja z mnogih področij športnega treniranja in kineziologije, fiziologije, psihologije, anatomije, medicine športa, osnovne motorike, športne rekreacije ter nekaterih športnih disciplin. Svojo unikatno filozofijo predstavlja z idejo Feelgood ter z njo ruši stereotip klasičnega pristopa “fitnesa in diet”.