Kaj so adaptogene rastline (in gobe) in kako delujejo?

Naslov članka je morda rahlo zavajajoč, saj so adaptogene rastline in gobe že nekaj časa sestavni del izdelkov za pred vadbo. Adaptacije so v športni fiziologiji najbolj splošen izraz za odziv telesa na neko novo aktivnost ali motnjo, pa najsi bo to vadba, povišana temperatura ali trening v višinskih pogojih. Če želimo zavoljo napredka adaptacije namerno sprožati, pa si ob tem vsekakor ne želimo pretiranega stresa. Nas seveda zanima, koliko je v anekdotičnih pričevanjih o adaptogenih resnice – mnogi namreč trdijo, da občutijo “več kisika”, da “lažje dihajo”, kolesarji dosežejo več “wattov”, pavze so krajše in regeneracija boljša. Skoraj predobro, da bi bilo res, kajne?

No, idejo o znatnem povečanju maksimalne dihalne kapaciteti bi raziskovalci na prvo žogo zagotovo zavrnili. Kljub temu pa adaptogene rastline in gobe v ekstraktnih oblikah uporabljajo kar uspešni kolesarji, številne ocene nekaterih izdelkov na tujih straneh so presenetljivo visoke in nenazadnje – začeli so jih uporabljati tako bodibilderji, crossfitarji in MMA borci. Poznam celo olimpijskega dvigovalca uteži, kateremu to dopolnilo res ni življenjskega namena, a je nad adaptogenimi rastlinami navdušen zaradi domnevno boljše regeneracije.

Kaj je bistvo dobrih adaptogenih rastlin in gob?

V članku se bom osredotočil le na eno izmed razlag, ki je v znanstveni skupnosti tudi največkrat navajana in v katero tudi sam verjamem. Adaptogene rastline in predvsem gobe (cordyceps) med športno aktivnostjo uporabljam, odkar vem zanje. V tem času sem spoznal, da gre za spolzek teren, saj le redke proizvedejo želeni učinek. Eden izmed njih je bil Neurosurge – pri Yamamotu so se odločili, da bodo poleg adaptogenov dodali tudi fosfatidilserin. Beseda malenkostno spominja na fosfolipidni ovoj možganov in zveza ni slučajna. Gre namreč za ključno snov, ki povezuje vse ostale živčne prenašalce in učinkovito viša tudi acetilholin (holin najdemo tudi v jajcih in je ključen za razmišljanje in pomnenje). Prvič sem izdelek, ki sicer vsebuje ašvagando, poizkusil na ferati Češka koča in težko bi rekel, da sem podlegel le placebu.

Sedaj pa k dvomu. Bistveno pri (ne)učinku izhaja iz načina oziroma truda pri vzgoji rastline ali gobe. Vzemimo za primer korenino ginsenga – ta mora rasti 6 let, medtem ko je proces s cordycepsom je še bolj delikaten. Ekstrakt mora biti obvezno standardiziran na določen odstotek aktivnih sestavin – nikoli ne bom pozabil gob “na žlico”, katere je proizvajalo ljubljansko podjetje v eni izmed Šiškarskih sotesk. Notri je bilo zmleto vse živo od micelija do…, učinka pa tudi po 20 g nisem občutil. Spet drugi v zemljo dodajo substrate za hitrejšo rast in prehitro zrela adaptogena rastlina ne more postreči z znatnimi učinki. No, k pisanju me je tokrat spodbudil nov izdelek italijanskega proizvajalca Tsunami nutrition Power Take Pure, ki se ponaša z 28 brezkofeinskimi odmerki in impresivnimi sestavinami. Sicer o njem težko sodim, poznam pa sestavine in glede na eminentnega proizvajalca – Italija da na hrano in prehranske dodatke več kot na avtomobile – verjamem, da so z izdelke priskrbeli le ekstrakte najboljših “gojiteljev”. Trenutno je v že na policah, jaz pa ga bom probal na kakem zimskem vzponu s konkretnim naklonom ali ob intenzivnem treningu nog, kjer vedno diham “na škrge”.

Adaptogene rastline + nootropiki = Recept za uspeh

Uspehu botruje dejstvo, da s te rastline v resnici “polživalice” – gobe s svojimi polisaharidi in samosvojimi snovmi prispevajo tako k nevroplastičnosti in odrasli nevrogenezi (nekoč so rast novih nevronov povezovali le z razvojem otroških možganov), kot zmanjševanju tveganja za nekatere bolezni. No, izdelek vsebuje gobo imenovano resasti bradovec (Lion’s mane), ki velja za najbolj naraven nootropik med vsemi. Vseeno se tu ne bomo osredotočili na kognitivne in zaščitne funkcije gob, temveč na stresorje.

Če te bolj zanimajo nootropiki, spomin, procesiranje informacij in naravni načini za obnavljanje nevronskih povezav, si preberi naš članek o nootropikih. Za vas smo izbrali smo najbolj naravnega. V telesu se dogajata dva procesa – long-term potentation gradi nove nevrone, medtem ko long-term depresion ponavadi vodi v degenerativna stanja. A tudi slednjo do določene mere potrebujemo – med spanjem smo namreč v podobnem stanju, da se živčevje spočije in pripravi na izzive jutrišnjega dne.

Ali lahko adaptogene rastline in gobe izboljšajo zmogljivost in kako?

Dolgotrajen in intenziven šport je kar agresiven stresor za organizem. Mehanizem delovanja adaptogenih rastlin je dokaj enostaven, čeprav si celo raziskovalci niso enotni. Sklepajo, da imajo adaptogene rastline in gobe zmožnost, da do določene mere reciklirajo stresne hormone (to nista samo noradrenalin in kortizol, temveč cela kopica njunih variacij). Živčni prenašalci so aktivni samo, kadar so v sinaptični špranji med dvema nevronoma, ne pa tudi v njem. Čeprav nastajajo v različnih žlezah ali celo v črevesju, so v manjših količinah prisotni tudi nevronih. Kvalitetno vzgojeni adaptogeni so po mnenju znanstvenikov zmožni razgraditi stresne hormone nadledvične žleze (gre za skupino glukokortikoidov, od katerih je najbolj znan stresni hormon kortizol) in jih na ta način deaktivirati. Nekateri adaptogeni naj bi “reciklirali” bolj klasične stresne hormone, drugi se dotaknejo tudi odvečnega dopamina – ta živčni prenašalec je pomemben za naš občutek nagrajevanja, a se v določenih primerih pretvori v relativno agresiven adrenalin. Nevron jih v taki obliki lahko privzame nazaj v svoje mreže, kjer so neaktivni in znova pripravljeni na svojo glavno nalogo.

Adrenalin in kortizol se namreč izločata sočasno oziroma zaporedno. Prvi sproži reacijo “boj ali beg” (višji utrip in tlak ter pospešeno sproščanje glukoze v kri), medtem ko kortizol poleg prvih dveh procesov zavre tudi vnetje (supresira imunski sistem). Vsi ti procesi imajo v telesu pomembno vlogo, škoduje pa, če kadar trajajo predolgo. Na kakšen način se zaradi adaptogenih gob poveča zmogljivost med aktivnostjo, bomo razložili v naslednjem poglavju, saj ne smemo pozabiti tudi na samo regeneracijo. V kolikor stresni hormoni v krvi ne vztrajajo še celo noč, se mišica ne razkraja, aminokisline pa pridejo po kapilarah globje in bolje preskrbijo vlakna s hranili.

Verjetno gre omeniti tudi, da je zaradi manj časa “izklopljenega” imunskega sistema tudi odpornost organizma boljša. Dr. Nada Rotovnik Kozjek navaja, da “so športniki neposredno po izčrpljujoči telesni aktivnosti od 3 do 72 ur bolj izpostavljeni okužbam“. Ob tem dodaja, da je za “dober odziv telesa na telesno vadbo enako kot sama telesna vadba pomembna tudi regeneracija“, pri čemer kot ključni predpogoj izpostavlja predvsem dovoljšno preskrbo z energijo med treningi. No, sedaj pa k najzanimivejšem delu.

Mnogi po daljši uporabi adaptogenov (>3 tedne) opazijo, da imajo pri najzahtevnejših aktivnostih “več zraka”. To zmotno pripisujejo povečanemu VO2max, ki pa je odvisen bolj od kvaitetnega trening plana (temu se reče trening pragov: od sweetspota do anaerobnega praga) in prekatnega volumna srca. Najprej so jih uporabljali kolesarji in triatlonci, potem crossfitarji in MMA-jevci, sedaj pa njihove prednosti spoznavajo tudi fitneserji in bodibilderjii, ki poskušajo povečati intenziteto treninga in izboljšati regeneracijo.

Kaj imajo adaptogene rastline in gobe z našimi žilami?

Za konec bomo predstavili osnovni mehanizem, zakaj resni športniki ob izpolnjenih pogojih (recimo dovolj kalorij) občuti nekakšno lahkotnost dihanja in zmožnost podaljševanja treninga. Logika je enostavna – stresni odziv zaradi športne aktivnosti krči žile (vazokonstrikcija), manjša prisotnost s stresom povezanih hormonov pa sprošča gladke mišice v žilah (vazodilatacija).

Poglejmo zgradbo žile. Slišali smo že, da so njihove stene zgrajene iz gladkih mišic, ki s krčenjem in sproščanjem ustvarjajo želen tlak. A tik za njimi je še ena plast celic, ki jo imenujemo endotelij in ima številne vloge: preprečuje iztekanje krvi iz žile, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, po drugi strani pa hitro nastaja tudi na obolelih mestih, saj je zadolžen za tvorbo novih žilic. Ker se plast endotelijskih celic poveča tudi pri vnetjih in rakavih obolenjih, je imel v medicini dolgo časa negativen prizvok.

No, najpomembnejša vloga endotelijskih celic je žilno krčenje oziroma sproščanje, kar uravnava krvni tlak in tu obstaja največja povezava z delovanjem adaptogenov. Pod mikroskopom pa izgleda kot “jezičasta” sluznica, ki se glede na zahteve telesa relativno hitro (recimo v pol leta) poveča na mestih, kjer je potrebno (pa najsi gre za ramenske mišice dvigovalca uteži ali obolelega za rakom). Ker endotelijske celice dobesedno migrirajo, ga imajo nekateri samega po sebi za organ.

Ko imamo žile zaradi adaptogenih rastlin bolj sproščene, kisik ob pomoči endotelija lažje pride do oddaljenih mest in reagira s hranili, kar privede do učinkovitejšega gibanja. Oksidacija hranil je namreč osnova za naše gibanje, pa naj bo izteg roke, ki ugasne budilko na nočni omarici ali tek “ultrašev” na 100 milj Istre. Naši treningi so tako daljši, bolj intenzivni, upam si celo ugibati, da bi kolesar testu izkazali celo večjo moč (W/kg).

Mimogrede, na Tibetu rastoč cordyceps je zajedalska gliva, iz njenih spor pa prične rasti goba iz prebavil gostitelja – seveda pri živem telesu. No, strah pri ekstraktu je odveč – s presledki jo uživam že 10 let in razen hernije, ki sem jo pridelal na sedečem horizontal rowu, iz mene ni zraslo še ničesar. No, bogati kitajski veljaki to pravilo kršijo in si cordyceps iz Tibeta podarjajo kot darilo – je indikator družbenega sloja, cena nabranega (ukradenega) grama pa je višja od cene suhega zlata.

Je moja teorija o adaptogenih gobah točna?

Verjamem, da je v dobršni meri drži, saj gre le za opis našega odziva na katerikoli stresor. Vem pa tudi, da je razlaga močno poenostavljena, saj mi je leta 2015 v okviru takratnega start-upa prišla v roke (pravzaprav v PDF) “bukla” s 1500 stranmi, ki opisuje le ekcitacijo živčnih celic. Prebral sem manj kot 1 % vsega, ravno toliko, da vem, kako kompleksna je tematika, in koliko v resnici ne vem. Stresni odziv določa vse od stalnega menjavanja signala med inhibicijo in vzburjenjem (nevrologi to imenujejo depolarizacija), nič manj pa niso pomembni nekateri ioni (magnezij umirja t.i. streljanje nevronov). Na drugi strani ne smemo pozabiti na spremenljivo možgansko valovanje – zeleni čaj proizvede podobne 8-12Hz valove kot sanje (dreaminess without sleepiness), zato se študentje tudi lažje učijo in pomnijo.

Nasploh so adaptogeni zanimivi, ker umirjajo kofeinski “rush”, ki je za nekatere moteč, spet za druge pa užitek posebne vrste. Zdi se, da je ob adaptogenih za isti učinek potrebna tudi manjša količina kofeina.

Za konec pa še trezno o kredibilnosti študij – žal so adaptogene rastline desetletja raziskovali predvsem Azijci (in Rusi), kjer pa revije v luči zahodnih univerz nimajo visokega faktorja vpliva oziroma “citation indexa” (vsi predavatelji se borijo za pike, da pridobijo / obnovijo profesuro, za to pa potrebujejo pa objave v Cell in podobnih revijah). Najboljša ocena bo kar samoeksperimentiranje, pri čemer raje verjamimo, da nekaj ne deluje – marsikaj res nima opaznega učinka, so pa določene naravne snovi, katere te pozitivno presenetijo.

Kdo bo prvi probal Tsunami Power Take Pure? Jaz, vi ali Grom? Koda za popust je gobe5.

Najbolj iskano: Slovenske adaptogene rastline seznam