Kako na naraven način izboljšati koncentracijo, izostriti čutila in zbistriti um

V človeški naravi je, da iščemo način, kako vsako nalogo opraviti čim lažje, s čim manj napora, oziroma kako vloženi napor čim bolj zmanjšati in ublažiti, naj bo to fizično delo ali miselni napor. Človeštvo je v zgodovini iskalo eliksirje mladosti, napoje za povečanje telesne in miselne zmogljivosti, vsaka nova generacija želi višje, močneje, hitreje, dlje in še več. In prav je tako. Naše telo in možgani zmorejo več, če le imajo na voljo dovolj spodbude, kakovostnih mikro- in makrohranil ter počitka.

Pogosto opažam velik poudarek na iskanju načinov, kako čim bolj povečati telesno zmogljivost pri rekreativcih in športnikih, razmislek, kako povečati koncentracijo, izostriti um ter čim bolj in čim dlje ohraniti možgansko kondicijo, pa je po navadi nekje v ozadju. Zdravi možgani in učinkovita miselna sposobnost, koncentracija in spomin niso pomembni le pri akademski dejavnosti, temveč igrajo ključno vlogo tudi pri kakovosti življenja in športu.

Prehranska dopolnila, ki povečajo zbranost, po navadi delujejo tako, da ščitijo možgane pred škodljivimi učinki prostih radikalov, ter spodbujajo delovanje možganov tako, da povečajo sproščanje ali zavirajo razgradnjo nekaterih snovi, ki v možganih vplivajo na koncentracijo in miselne funkcije.

Acetil L-karnitin

L-karnitin je neesencialna aminokislina, znana predvsem kot pomoč pri izgubi maščobe, saj sodeluje pri transportu maščobnih kislin v mitohondrije, kjer jih telo pokuri. Acetil L-karnitin v možganih deluje na več načinov: preprečuje poškodbe celičnih mitohondrijev, ki skrbijo za tvorbo ATP in izločanje stranskih produktov presnove, preprečuje oksidacijske poškodbe nukleinskih kislin (genetskega materiala celic), maščob in beljakovin ter ščiti in regenerira živčne celice (nevrone). S staranjem se upočasni tvorba novih celic, acetil L-karnitin pa še posebej opazno učinkuje pri starejših (sploh v kombinaciji z alfalipojsko kislino), ki že opažajo zmanjšano miselno in telesno sposobnost, kot so spomin, govor, razumevanje, računanje, presoja, prostorska orientacija in fizična kondicija. Celo degenerativni bolezni alzheimerjeva in parkinsonova bolezen sta deloma posledica oksidacijskega vpliva na možgane in živčevje, zato študije kažejo, da redno jemanje lahko omili posledice omenjenih bolezni ali pa upočasni njihov razvoj. Za občuten učinek se ga po mnenju nekaterih strokovnjakov dnevno priporoča zaužiti vsaj dvakrat po 500 miligramov.

Holin

Holin ni vitamin, a ga prištevajo med vitamine skupine B in je esencialno hranilo, ki ga moramo nujno zaužiti s prehrano, čeprav ga v majhnih količinah telo lahko proizvede samo. Največ holina je v fosfolipidih, ki so sestavni del celičnih membran. V telesu sodeluje pri ohranjanju zdravih celičnih sten, ščiti jetra in sodeluje pri transportu holesterola iz jeter in v jetra (pomanjkanje holina povzroča zamastitev jeter in povečanje količine jetrnih encimov ALT, kar je eden od znakov poškodb jeter) ter pomaga pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni. Posebej pomembno je zadostno uživanje holina med nosečnostjo, ker ta sodeluje pri razvoju živčnega sistema zarodka, hkrati pa zmanjšuje možnosti za morebitne težave v razvoju miselnih sposobnosti novorojenčka. Bogat vir holina so sojin lecitin, jajca, jetra, pšenični kalčki in arašidi. Dnevno naj bi zaužili od dva in štiri grame holina, športniki pa ga, kot je v navadi, potrebujejo še več.

Fosfatidilserin

Tudi fosfatidilserin spada v družino fosfolipidov in tudi tega telo v majhnih količinah izdeluje samo. V športnih krogih je znan predvsem kot dopolnilo, ki pospešuje regeneracijo, saj zavira izločanje stresnega hormona kortizola, ki spodbuja razgradnjo tkiv. Zelo učinkovit je po treningu, saj zmanjšuje mišično bolečino, spodbuja okrevanje ter uravnava razmerje testosterona in kortizola v korist tvorbi mišic. Raziskave kažejo, da učinkuje pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo ter pri otrocih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD). Manj znani, a vseeno pomembni učinki fosfatidilserina pa so izboljšan spomin, povečana zbranost in koncentracija, boljše psihično počutje. Deluje na več načinov: spodbuja tvorbo dopamina, holina (v jetrih) in posledično acetilholina ter fosfatidiletanolamina, pomembno funkcijo pa ima tudi pri uravnavanju življenjske dobe naših celic. Največ fosfatidilserina je v mesu, drobovini in možganih ter nekaterih ribah. Dnevni odmerek fosfatidilserina je tri- do štirikrat po 200 miligramov.

Maščobna kislina omega 3 DHA (dokozoheksanojska kislina)

O maščobnih kislinah omega 3 je bilo napisanega že ogromno. Sodelovanje pri preprečevanju vnetij, preprečevanje srčno-žilnih bolezni, preprečevanje nastanka sladkorne bolezni, lajšanje težav avtoimunih bolezni, razvoj, ohranjanje in izboljšanje vida. Omega 3, natančneje DHA, pa ima velik vpliv na zdravje živčnega sistema in možganskih funkcij. Že pri razvijajočem se zarodku v maternici ima pomembno vlogo pri razvoju možganov, saj je ta popolnoma odvisen od DHA, ki ga zaužije mati. Več te maščobne kisline dojenček zaužije, boljši je možganski razvoj. Pomembno vlogo ima tudi pri razvoju možganov in vida, hkrati pa ohranja zdravje živčnih celic. Tudi razviti možgani odraslih ljudi potrebujejo dovolj DHA za normalno delovanje, saj se z leti spremeni razpršenost DHA v možganih, dovolj pa je moramo zagotoviti povsod, kjer jo potrebujemo. Raven DHA neposredno vpliva tudi na nevrotransmiterje dopamin, glutamat, acetilholin, serotonin ter noradrenalin in lahko omili posledice depresije, jeze in/ali agresije in tesnobe. Dnevni odmerek DHA naj bi bil 240 do1000 miligramov oziroma približno dva do osem gramov maščobnih kislin omega 3.

Ginkgo biloba

Ginkgo biloba je posebno drevo – živi fosil, ki se je v zadnjih 200 milijonih let zelo malo spremenil, človeštvo pa zadnjih 5000 let s pridom izkorišča zdravilne učinke njegovih listov in oreškov. V naravi je žal že izumrl, a ga zelo uspešno gojijo. Ginkgo spada med najvarnejša naravna dopolnila, saj je bil v zadnjih 20 letih predmet številnih raziskav. Med kakovostnejše izdelke na trgu uvrščamo izvlečke, ki so standardizirani na 24 odstotkov ginkgo flavonov glikozidov in šest odstotkov tenpenoidov. Njegovo natančno učinkovanje je še vedno predmet raziskovalnih razprav, najverjetneje pa gre za večplastno delovanje različnih dejavnikov. Nekateri izmed njegovih učinkov so zaviranje vnetnih procesov, ščiti želodčno sluznico in sprošča gladko mišičevje, ki spodbuja vse omenjene procese, zelo učinkovit je tudi pri zaviranju škodljivih učinkov prostih radikalov, poveča pretok krvi v možganih, zavira pa tudi encim monoaminooksidazo. Zaviralci MAO se v zdravstvu uspešno uporabljajo za zdravljenje depresije, tesnobe, posttravmatskega stresnega sindroma, obsesivno-kompulzivne motnje, bulimije in migrene. Pogosto ga uporabljajo tudi za upočasnitev pešanja spomina pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo, a so rezultati študij mešani – nekatere dokazujejo nedvomno učinkovitost, druge pa manj prepričljive rezultate. Redna uporaba ginkga lahko zelo redko pri zelo občutljivih posameznikih ali tistih, ki sočasno jemljejo druga zdravila (npr. nesteroidna protivnetna protibolečinska zdravila, kot so aspirin in podobna), povzroči krvavitve v očesu ali pa podaljša koagulacijski čas (čas, potreben za strjevanje krvi). Po navadi pa ni stranskih učinkov, običajni dnevni odmerek v kliničnih študijah, v katerih so sodelovali ljudje, je bil od 120 do 240 miligramov, na živalih pa tudi do 100 miligramov/kg telesne teže.

Zdravo življenje, telesna aktivnost, počitek in pravilna prehrana igrajo pomembno vlogo pri dobrem počutju, zbranosti in miselni sposobnosti. Z nekaterimi prehranskimi dopolnili pa lahko še bolj vplivamo na zbranost. Koncentracija ni nujna le pri učenju in zahtevnih opravilih, tudi trening je veliko bolj učinkovit, če smo zbrani in osredotočeni na vadbo.