Gripa in prehlad

Strah pred prehladnimi obolenji in gripo je v hladnejšem delu leta prisoten pri vseh ljudeh, večjo pozornost pa morajo temu nameniti aktivni športniki in rizične skupine; kronični bolniki, ostareli in otroci.

Tem lahko bolezen povzroči precejšnje težave – pri športnikih to običajno pomeni nenačrtovano odsotnost s treningov, pri rizičnih skupinah pa predvsem močno povečano tveganje za razvoj resnejše bolezni. Kot velja za vse druge zdravstvene težave, je tudi pri teh vrstah obolenj ključnega pomena ustrezna preventiva.

Prehlad

Prehlad je skupna beseda za okužbe z različnimi vrstami virusov, ki prizadenejo dihala. Ker običajne simptome prehlada povzroča preko 200 različnih vrst virusov, telo specifičnega odziva v primeru prehlada ne more razviti, kar pomeni, da proti prehladu ne moremo zares razviti odpornosti; edina učinkovita načina za preprečevanje okužbe sta torej dobra higiena in izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se zadržujejo drugi okuženi. Prehladna obolenja so veliko pogostejša v hladnejšem delu leta, vendar pa nizka temperatura – v nasprotju s splošnim prepričanjem, ki ga je večina prevzela od svojih babic – sama po sebi nima bistvenega vpliva na možnost okužbe. Glavna razloga, da je ta vrsta okužb v zimskem času pogostejša, sta suh zrak in dolgotrajnejše zadrževanje v zaprtih prostorih, kar omogoča lažji prenos okužbe med ljudmi. V povprečju zboli odrasel človek za prehladom dva do štirikrat letno, otroci še pogosteje.

Skupini virusov, ki povzročajo prehlad, najbolj ugaja temperatura, ki je nekoliko nižja od telesne, zato so v nosni votlini izvrstni pogoji za njihovo hitro razmnoževanje. Tja običajno zaidejo z vdihovanjem okuženih kapljic, lebdečih v zraku, ali pa z dotikom okuženih rok. Tam se vežejo na receptorje v krovnem tkivu, kar povzroči vnetni odziv telesa, ta pa je glavni povzročitelj običajnih simptomov prehlada. Ta se kaže predvsem kot povečano izločanje sluzi iz sluznic v dihalnih poteh, kar prinese kašelj, kihanje in zamašen nos, pogosto pa jih spremljata tudi glavobol in rahlo povišana telesna temperatura. Simptomi navadno minejo sami od sebe v nekaj dneh, proces pa lahko nekoliko pospešimo tako, da se izogibamo večjim obremenitvam ter uživamo raznovrstno in kakovostno prehrano. Pri prehladu torej pogosto – malce paradoksalno – občutijo hujše simptome posamezniki z močnejšim imunskim sistemom.

Gripa

Pri gripi prav tako govorimo o virusni okužbi dihal, le da gre v tem primeru za okužbo s točno določenim virusom, zaradi česar se lahko – drugače kot pri prehladu – pred okužbo precej dobro zavarujemo s cepljenjem, ki pa zaradi nenehnega prilagajanja virusa ni vedno učinkovito. V nasprotju z običajnimi simptomi prehlada, ki se pojavljajo postopoma in se nekaj dni stopnjujejo, simptomi gripe navadno nastopijo nenadoma in so veliko hujši kot pri prehladu. Značilne simptome, kot so boleče grlo, kašelj in zamašen nos, navadno spremljajo tudi izrazit glavobol, bolečine v mišicah in močno povišana telesna temperatura. Okrevanje je dolgotrajnejše kot pri prehladu, če pa se stanje v enem tednu ne začne izboljševati, je pametno poiskati zdravniško pomoč. V nasprotnem primeru lahko pride do hujših zapletov, na primer pljučnice, ki se lahko konča s smrtjo. Navadno se niti ne zavedamo, da govorimo o enem izmed najbolj smrtonosnih virusov. Vsako leto gripa pokonča več sto tisoč ljudi, res pa je, da gre v državah z bolje razvitim zdravstvenim sistemom pri večini umrlih za težje primere kroničnih bolnikov, ostarele ali dojenčke.

Pomembna je preventiva

Poleg izogibanja stikom z okuženimi in dobre higiene je pomembna tudi krepitev imunskega sistema, na katerega lahko dobro vplivamo s kvalitetno in raznovrstno prehrano ter z zdravim življenjskim slogom. Najpomembneje je, da

• uživate čim več sveže zelenjave in sadja, ki bodo vašemu telesu zagotovili potrebne vitamine, minerale in druge snovi, ki so za zdravje ključnega pomena;
• se izogibate pretirano strogim dietam z enolično prehrano;
• omejite uživanje alkohola;
• poskrbite za zdravo mero gibanja, vsaj 30 minut dnevno, izogibajte pa se tudi pretiravanju v drugo smer, saj je lahko pretreniranost prav tako škodljiva kot premalo gibanja;
• se, kolikor je le mogoče, izognete tudi drugim stresnim dejavnikom;
• si zagotovite vsaj sedem ur spanja dnevno.

H krepitvi imunske odpornosti in posledično zmanjšanju dovzetnosti za ta obolenja prispevajo tudi nekatera prehranska dopolnila, na primer vitamini C, D in E in drugi antioksidanti ter sirotkine beljakovine.

V zadnjem času znanstveniki vse pogosteje povezujejo prehladna obolenja in gripo tudi z vitaminom D, kar je najverjetneje še eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pogostejše izbruhe teh obolenj v zimskem času. Vitamin D se tvori v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov, zaradi česar lahko pozimi, ko je sonce na nebu krajši čas, poleg tega pa smo bolj zakriti z oblačili, pride do pomanjkanja, kar povzroči oslabitev imunskega sistema. Nekatere študije kažejo, da lahko redni dnevni vnos 5000 IU vitamina D zmanjša možnost, da zbolimo za gripo. Če dovolj visokega vnosa ne moremo doseči z običajno prehrano, je priporočljivo razmisliti o uživanju vitamina D v obliki dopolnila.

Ko zbolimo …

Največ, kar lahko storimo, je, da poskusimo olajšati simptome in pospešiti proces okrevanja. V tem času je pomembno, da se izogibamo večjim obremenitvam in stresu, vnašamo dovolj tekočine in ustrezno prehrano. Pri lajšanju simptomov si lahko pomagamo tudi z zdravili.

Gripa in prehlad sta najpogostejši vrsti obolenj v zimskem času, ki pa se jima lahko z ustrezno preventivo izognemo. Če pa smo že zboleli, poskrbimo, da bodo simptomi čim manj moteči in da bodo čim prej izzveneli. Zmanjšanje dovzetnosti za tovrstna obolenja je še eden od tehtnih razlogov, zakaj se vsestranska skrb izplača, saj mora zdravje vendarle ostati naša poglavitna prioriteta v življenju.