Celulit, od kje si se vzel?

Recimo, da se vam nekje na poti pokvari avto. Najprej ga boste seveda mastno prekleli, očitali fantu ali možu, da je za to kriv on, saj ga ni pravočasno peljal na servis, si sveto obljubili, da boste v najkrajšem možnem času zamenjali to presneto zarjavelo konzervo, pa naj stane, kar hoče … nato pa boste odprli pokrov motorja in pokukali v avtomobilovo drobovje. Če niste ravno tehnični frik, boste pokrov kaj kmalu zaprli in poklicali vlečno službo, ki bo vašega bolnika odpeljala k zdravniku – avtomehaniku. To se vam zdi edina pametna odločitev.

In tudi je.

Če bi se sami lotili popravljanja, bi bilo verjetno vseeno, tudi če bi iz razdalje treh metrov v motor naključno metali vijake, matice in izvijače. Priznajte si: O avtomobilskih motorjih nimate najmanjšega pojma in niti sanja se vam ne, zakaj in kje je nekaj zarožljalo in crknilo … zato je mehanik najboljša odločitev. Edina približno smiselna alternativa bi bila, da si nabavite kup avtomehaničnih knjig in jih natančno preštudirate …

Recimo, da nekega dne na svoji zadnjici opazite celulit.

Najprej ga boste seveda mastno preklele, si takoj sveto obljubile, da se boste tega grdavža znebile v najkrajšem možnem času (vsaj do poletja), pa naj stane kar hoče … nato pa boste pričele razmišljati, kako to storiti. Na kup boste navlekle celo goro revij, iz njih izrezale vse mogoče diete in izbrale tisto, ki od vas zahteva najmanj truda in obljublja najhitrejše, največje in sploh naj rezultate. Z drugimi besedami, iz treh metrov boste v odprt pokrov avtomobila metale najrazličnejše vijake, matice in izvijače in upale, da bo motor vžgal.

No, ne bo. Morda bo zakašljal, a ne za dolgo. Enako se bo zgodilo tudi z vašim celulitom; nekaj ga boste izgubile, a ga boste kmalu pridobile nazaj. Morda ga bo zraven še nekaj gratis, hvala lepa.

S celulitom je tako, kot s pokvarjenim avtomobilskim motorjem; ne moreš ga odstraniti (popraviti), če ne poznaš njegove anatomije (zgradbe) in z njim povezane fiziologije (delovanja). Prav presenetljivo je, da se ljudje te logične povezave zavedamo pri večini stvari, ko pride do lastnega telesa, pa možgani zatajijo in niso pripravljeni na racionalno presojo. Kako se znebiti celulita, če ne poznamo niti njegove zgradbe? Je ključ do uspeha nekakšna 14-dnevna dieta, spisana v neki reviji? Ne. Temu odgovoru bi verjetno pritrdilo veliko ljudi. Zakaj potem še vedno slišimo o tej in oni 10-dnevni, 14-dnevni, 30-dnevni dieti, dieti z rižem, dieti z javorjevim sirupom, dieti z zeljnato juho itd.?

Pot do uspeha se prične z znanjem in razumevanjem. V primeru celulita: šele ko veste, kaj je in zakaj ter kako nastane, lahko pričnete upati, da se ga boste tudi znebile. Da poznate njegovo anatomijo in fiziologijo, seveda še ni dovolj; potrebno je imeti še nekaj drugega znanja, predvsem pa voljo in zavedanje, da rezultatov ne morete pričakovati čez noč.

 

Lotimo se torej dela.

Anatomija pokvarjenega motorja

Začnimo s statističnim podatkom, ki da misliti. Odstotek pripadnic lepšega spola z (na pogled ne najlepšo) zgago, ki se nahaja predvsem na predelu zadnjice in stegen, se giblje med 80 in 90. Torej poleg vsakomesečnih “ženskih dni”, rojevanja in prenašanja moških še tole – pojav, imenovan celulit! Pojav? Kaj ni celulit maščobš Pravzaprav maščoba, ki je videti grdo, neestetsko? Ni celulit koža z videzom pomarančne lupine?

Ja, celulit je koža z videzom pomarančne lupine. To je definicija iz vizualnega stališča. Iz histološkega (celičnega) vidika pa celulit ni le maščoba, pač pa kombinacija maščobe v povezavi z ženskim (redko moškim) podkožnim vezivnim tkivom (oziroma njegovimi določenimi značilnostmi), v katerega je ta ujeta.

Če naj si skušamo zgoraj povedano malo bolje predstavljati, moramo poznati vsaj osnovno zgradbo kože.

Koža

Koža je zaščitni ovoj telesa. Varuje ga pred škodljivimi zunanjimi vplivi (mehanične in kemične poškodbe, ultravijolično sevanje, škodljivi mikroorganizmi itd.) in kot taka vsebuje najrazličnejše čutilne receptorje za dotik, bolečino in temperaturo. S prepletom žil in znojnicami ima tudi pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, s svojo neprepustnostjo pa preprečuje nenadzorovano izgubo telesnih tekočin.

Koža je sestavljena iz treh plasti:

• povrhnjice ali epidermisa,
• usnjice ali dermisa in
• podkožja ali hipodermisa

 

Slika 1: Anatomija kože

Povrhnjica

Povrhnjica ali epidermis je zunanja, najtanjša plast kože. Njena debelina je na različnih delih telesa različna; od 0,3 mm na očesnem zrklu do 1,5 mm na dlani. Povrhnjica je nadalje sestavljena je iz petih plasti. Osnovna – bazalna plast je iz celic, ki se neprestano delijo in nadomeščajo na površini kože odmrle celice. V tej plasti se nahajajo tudi specializirane celice imenovane melanociti; te izločajo pigment melanin, ki kožo ščiti pred škodljivimi vplivi UV svetlobe in ji daje rjavkasto barvo.

Usnjica

Pod povrhnjico je debelejša usnjica (dermis), ki koži služi kot opora oz. ogrodje. Je iz dveh plasti – tanjše papilarne in debelejše retikularne. Zgornjo – papilarno plast sestavlja tanek in rahel sloj kolagenskih vlaken, spodnjo – retikularno pa debela, gosta kolagenska in nekaj elastičnih vlaken, ki potekajo vzporedno s površino kože. Poleg omenjenih vezivnih tkiv je tukaj prisotnih še veliko krvnih žil, živcev, žlez lojnic in znojnic, mešičkov dlak itd.

Podkožje

Med usnjico in mišicami je podkožje, ki ga tvorijo mrežasto prepletajoča kolagenska vlakna in maščobne celice. Maščobne celice, t. i. adipociti, so velike celice, ki shranjujejo maščobne kisline in tem podobne snovi. Količina oz. število teh celic je v odraslem obdobju konstantno, razen v primerih, ko se človek močno zredi; takrat se število celic poveča. Žal je tako, da obratno ne velja; ko človek shujša, se te celice zmanjšajo, njihovo število pa ostane nespremenjeno. Pridobivanje maščobe in hujšanje v mejah normale je torej le povečevanje in zmanjševanje velikosti maščobnih celic.

Razporeditev maščobnih celic po telesu je v veliki meri odvisna od spola – pri ženskah jih je največ na predelu stegen in zadnjice, pri moških okoli trebuha.

Podkožje lahko razdelimo na tri plasti. Pri obravnavanju celulita je zanimiva predvsem vrhnja, katere zgradba je prav posebna – tako posebna, da je “rezervirana” le za ženske.

Uganka

In sedaj smo pri vprašanju: KAJ je tako “posebnega” v zgradbi oz. postavitvi vlaken v vrhnjem sloju ženskega podkožjš

Če pogledate spodnjo sliko, opazite, da je razlika med razporeditvijo kolagenskih vlaken pri moškem in ženski več kot očitna. Vlakna pri moških so razporejena po sistemu “križ-kraž”, medtem ko so pri ženskah pravokotna na površino kože in tako tvorijo nekakšne komore, prekate, v katerih se nahajajo maščobne celice. Če so te komore v veliki meri napolnjene z maščobo, pritiskajo na usnjico, kar daje koži jamičast in naguban videz – pojav, imenovan celulit. V moškem – “križ-kraž” primeru to ni mogoče, saj je maščobno tkivo čvrsto prevezano z vezivnim.

Slika 2: Primerjava strukture moške in ženske kože

Začaran krog

Povečana količina maščobnega tkiva v vezivnih komorah ne pritiska le na zgornje plasti kože pač pa tudi na krvne in limfne žile, zaradi česar se zmanjša pretok krvi in limfe skozi prizadeta področja. Posledično se zmanjša presnova in dodatno poveča kopičenje maščobe. Zaradi slabe prekrvavljenosti in s tem prehranjenosti pride tudi do propadanja že tako oslabljenega vezivnega tkiva v koži. V končni fazi pride še do zatekanja, nastaja edem, vezivno tkivo se preoblikuje in postane rigidno – trdo. S slabšanjem stanja se zmanjšuje verjetnost uspeha pri odpravljanju nadloge, zato je pomembno, da pričnemo ukrepati še preden zaidemo v slepo ulico. V začetnem stadiju, ko še ne prihaja do zastajanja tekočin in preoblikovanja vezivnega tkiva, je za zdravo žensko s pravilnim programom prehrane in vadbe izgubljanje celulita 100% uspešno. Neuspešni poskusi so izključno posledica nepravilnosti v pristopu k težavi.

Ženska usnjica doseže svojo največjo kompaktnost nekje do 30. leta starosti. Nato se začne rahljati, kar je posledica procesa staranja; produkcija kolagena in elastina upade, vezivno tkivo začne popuščati, rezultat so gube (večinoma na mestih, kjer je dermis tanjši, torej na predelu obraza, vratu, rok …) ter splošna ohlapnost kože. Pritiskanje adipocitiv na oslabljen dermis vizualno stanje kože le še poslabša. Opaznost celulita je tako z leti vedno večja, še posebej, če mu ženska ne posveča nobene pozornosti oziroma se problematike loteva z napačnega konca, z napačnimi informacijami ali – kar je najhuje – na pamet, “z metanjem vijakov in matic v motor avtomobila”.

Kritična področja

Večina maščobnih celic se pri ženskah nahaja na stegnih in zadnjici. Dejanska številka takih žensk verjetno sovpada z odstotkom, omenjenim v prvem odstavku, torej s tistim, ki opredeljuje pogostost pojava celulita. Preostale ženske imajo adipocite razporejene bodisi po celem telesu, bodisi pretežno na zgornjem delu – to so tiste srečnice, ki celulita nimajo oz. je ta skorajda neopazen.

Da pa celulit ne bi bil definiran “zgolj” s strukturo vezivnega tkiva (komore) in količino maščobnega tkiva, je tu še tretja nesreča: povrhnjica in usnjica sta na delih, ki jih ženske najbolj preklinjajo, tanki, dosti tanjši kot pri moških. Le kje je tu enakopravnost?

Finale

Iz napisanega lahko povzamemo, da je celulit pogojen z dvema osnovnima dejavnikoma – specifičnimi lastnostmi vezivnih tkiv (debelina, postavitev) in količino maščobnega tkiva v podkožju.

Obstaja pa še tretji pomemben dejavnik, in to je mišična masa. Ustrezna količina mišične mase namreč napne tkivo in kožo, kar v veliki meri izboljša videz kritičnih predelov, da ne omenjamo oblike in videza celega telesa. Anoreksične postave z 10 centimetrskim praznim prostorom med stegni in slamičastimi rokami že zdavnaj niso več definicija lepega ženskega telesa (če so sploh kdaj bile). Tako je to.

Če analiziramo vse tri dejavnike, pridemo do sklepa, da lahko glede zadnjih dveh (odstotek maščobe in mišične mase) storimo kar precej. O tem več v članku S prehrano nad celulit.