Fit živilo: Jetra

Verjetno je marsikdo že pri naslovu zavihal nos. Jetra kot fit živilo? A niso jetra glavni čistilni aparat in s tem polna strupov? Vloga jeter je res čiščenje strupenih kemikalij in zdravil, vendar je to le ena izmed številnih funkcij, ki jih opravljajo vsakodnevno. Prav tako se strupi ne skladiščijo v jetrih, ampak se nalagajo v maščobnem tkivu.

Ko se odločamo o tem, ali bomo določeno živilo uživali ali ne, je vedno treba pogledati tako dobre kot slabe lastnosti. Če pogledamo, koliko dobrih hranilnih lastnosti prinaša uživanje jeter, kmalu ugotovimo, da so jetra povsem varno oziroma celo pravo superživilo. Vsebujejo namreč veliko vitaminov in mineralov, ki so hitro in lahko dostopni.

Čeprav je marsikdo še vedno prepričan, da sta sadje in zelenjava najboljši vir vitaminov v naši prehrani, ni tako. Človeško telo vitamine in minerale bistveno bolje izkoristi iz hrane živalskega izvora. Povedano drugače, žival ima zobe, da se brani pred plenilci, rastlina zob nima, zato med drugim vsebuje spojine, ki zavirajo absorpcijo vitaminov in mineralov, ko jo zaužijemo.

Veliko vitaminov in mineralov

Jetra v povprečju vsebujejo okrog 20 odstotkov beljakovin z vsemi esencialnimi aminokislinami in 4 do 25 odstotkov maščob. So dober vir vitamina A, vitamina K in B-kompleksa, pri katerem še posebej izstopa vitamin B12. Pomanjkanje tega občutijo predvsem vegetarijanci in vegani, saj ga v biorazpoložljivi obliki najdemo le v hrani živalskega izvora. Zagotovo bo marsikoga presenetilo dejstvo, da jetra vsebujejo precej vitamina C. Največ ga je v jetrih puranov, okrog 25 mg.

Med minerali izstopata predvsem kalij in železo, ki je v hemski obliki. Hemska oblika železa se lažje absorbira in ima boljši izkoristek kot nehemska oblika, ki jo najdemo v hrani rastlinskega izvora.

Na kaj je treba biti pozoren

Pri uživanju jeter in ostale živalske drobovine je treba biti pozoren na to, da so živali krmljene na čim bolj naraven način – brez uporabe hormonov, antibiotikov in komercialne krme. Najboljša izbira je meso živali proste oziroma pašne reje, ki poleg ostalih koristi vsebuje tudi dva- do štirikrat več maščob omega-3. Če pogledamo širše, z nakupom hrane od lokalnega kmeta majhen delež prispevate k razvoju podeželja in lokalne skupnosti. Prav tako vam bo, zaradi krajših transportnih poti in s tem zmanjšanja izpustov, hvaležno tudi okolje.

Uporaba v kuhinji

Jetra so v naši prehrani zagotovo najpogosteje v obliki paštete. Žal paštete, kupljene v trgovini, vsebujejo bolj malo mesa in veliko drugih dodatkov, kot so ojačevalci okusa, sojina moka, škrob in podobno. Za izdelavo odlične domače paštete ne potrebujete veliko sestavin niti pripomočkov. Prepričan sem celo, da vas bo tako navdušila, da ne boste nikoli več kupili paštete v trgovini. Zaradi svojega bogatega okusa in kakovostnih sestavin bo zagotovo prepričala celo družino, tudi tiste, ki se jedem iz jeter najraje izognejo.

Recept: Domača jetrna pašteta

Sestavine:

300 g piščančjih jeter
1 čebula
4 stroki česna
50 g masla
belo vino
sol
poper
timijan
muškatni orešček

Priprava:

V ponvi segrejemo maslo in na njem popečemo sesekljano čebulo in česen. Jetra narežemo na manjše kose, da bodo čim hitreje pečena. Dalj časa jih namreč pečemo, bolj trda postanejo.

Ko sta čebula in česen popečena, dodamo jetra in pražimo pet minut na visoki temperaturi. Popražena jetra damo v mešalnik, dodamo začimbe in toliko vina, da dobimo ravno pravo mazavost paštete.

Počakamo, da se pašteta ohladi, nato jo naložimo v keramične lončke in prelijemo z raztopljenim maslom. Kapica iz masla preprečuje oksidacijo in izgubo okusa in vonja paštete. Dober tek.