Vprašanja in odgovori z Gašperjem Gromom #2

Gašper Grom je diplomirani dietetik in priznan prehranski svetovalec z več kot 20-letnimi izkušnjami. Redno se izobražuje in sledi strokovnim znanstvenim izsledkom. V zadnjih letih večino svoje strokovne pozornosti namenja prehrani po načelih ketogene oziroma LCHF-diete (low carb, high fat), saj je to način prehranjevanja, pri katerem ni v ospredju samo oblikovanje telesa, pač pa predvsem zdravje, dobro počutje in dolgoživost. Leta 2017 je kot odgovorni dietetik sodeloval pri raziskavi o vplivu ketogene diete na kazalce zdravja, ki jo je izvedla izolska Fakulteta za vede o zdravju.

Gašper Grom se udeležuje strokovnih konferenc o tovrstni prehrani predvsem v ZDA. Pri sestavi prehranskih načrtov je osredotočen na posameznika, njegove psihofizične značilnosti in cilje, ki jih ta želi doseči.
Kot soavtor je izdal knjigo o prehrani LCHF “Bemumast! Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja” ter kuharici “Bemumast 2 – LCHF recepti za vsak dan” in “Bemumast 3: Imate jajcš”.

Je urednik slovenske fit spletne strani www.maxximum.si, idejni vodja slovenske strani, posvečene prehrani LCHF, www.lchflove.si, in glavni urednik revije Postani Fit, ki jo pravkar držite v rokah.

Gašper, pozdravljen. Ali zdrav sladkor sploh obstajš So med, agavin sirup in podobno ustrezni nadomestki za sladkor? Je dodajanje sladkorja v prehrano sploh nujno? A ga ne dobimo dovolj že s sadjem in z nekaterimi vrstami zelenjave?

Nič v pretiranih količinah ni zdravo – tudi preveč vode vas lahko ubije. Malo sladkorja – kateregakoli – ne bo spremenilo ničesar v posameznikovem zdravju, kar pa ne pomeni, da je nujen. Težava s sladkorjem je bolj ta, da deluje podobno kot droge: pogosto ena žlička ni dovolj, pač pa nam samo sproži željo po še eni in eni … Prepričan sem, da sladkorja v nobeni obliki ne potrebuje nihče med nami. Za razliko od maščob in beljakovin človek mirno in zdravo živi brez kateregakoli ogljikovega hidrata, še posebej pa brez sladkorja. Med je sicer izjemno živilo, bogato z mikrohranili, in je vsekakor priporočljiv dodatek k prehrani, vendar je hkrati zelo podoben sladkorju in z njim ne gre pretiravati – pri skrbi za vitkost pa še posebej.

Živijo, Gašper. Očetu so povedali, da ima povišan holesterol in trigliceride ter mu predpisali nizkomaščobno prehrano. Je to v redu?

Čeprav menim, da je pri zdravju pomembno sodelovati z zdravniki, je pri dojemanju holesterola in dislipidemij na splošno narobe več stvari. Prvič: krvne lipide je treba gledati celostno. Samo povišan skupni holesterol je dokaj neuporaben podatek. Drugič: mišljenje, da je visoka raven holesterola LDL problematična sama po sebi, je napačno. Delci holesterola LDL so različnih velikosti in že nekaj časa je znano, da so škodljivi majhni delci, ki so gosti. Veliki in rahli pa so celo zaščitni dejavnik pred srčno-žilnimi boleznimi. Kljub temu rutinske krvne preiskave ostajajo na več desetletij starih zmotah (in posledično tudi taki diagnostiki). Tretjič: povečan holesterol je najverjetneje znak in ne vzrok aterogeno pogojenih bolezni, kot pogosto mislimo. In četrta zmota: dislipidemije (predvsem visoki TGA, nizek HDL in visok LDL) niso posledica prevelikega vnosa prehranskih maščob, kot nas pogosto prepričujejo. Raziskave kažejo ravno nasprotno: da recimo povečanje koncentracije malih delcev LDL povzroča prekomerno uživanje ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja.

Gašper, živijo. Zelo rada bi shujšala, ampak nikakor se ne morem pripraviti k telovadbi. Je fizična aktivnost nujna za hujšanje?

Čeprav se zdi, da bi moral biti odgovor nedvoumno “da”, ni čisto tako. Redna telesna dejavnost je nujna za zdravje in jo z vsem srcem priporočam, a obstajajo izjeme, kjer svetujem odlog. Pri zelo debelih posameznikih, ki se odločijo za spremembo življenjskega sloga, predvsem načina prehranjevanja, odsvetujem hkratno uvedbo redne telesne aktivnosti (če je nismo vajeni). Zakaj? Aktivnost poveča apetit, hkrati pa je psihično prevelika obremenitev za ljudi, nevajene gibanja in urejene prehrane.

Hkrati pa to ne sme biti potuha! Gibanje, posebej krajše in zelo intenzivne vadbene enote, so izjemno koristne predvsem za uravnavanje občutljivosti celic na inzulin. Prav neobčutljivost celic na inzulin je pogosto eden od dejavnikov previsoke telesne teže. Ena od novejših raziskav je pokazala, da lahko uvedba treninga HIIT (visokointenzivnega intervalnega treninga) že v dveh tednih izboljša presnovo glukoze v mišicah in na normalno raven povrne občutljivost celic na inzulin pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2.

Živijo, Gašper. Dobila sem občutek, da je pri prehrani LCHF skoraj nujno jesti svinjino. Ker svinjine ne maram v nobeni obliki (raje imam govedino), že dalj časa razmišljam o LCHF, pa se nikakor ne morem odločiti za to. A je LCHF možen brez svinjine?

LCHF pomeni visokomaščobno, nizkohidratno dieto. Beljakovin je potrebnih malo. Preveč beljakovin se pretvori v sladkor in ovira prilagoditev na maščobo. Na tej dieti sploh ne potrebuješ mesa, kaj šele svinjine, pravzaprav je svinjska maščoba od maščobnih živil še najslabši izbor. Odlični maščobno-beljakovinski viri poleg mesa so jajca, siri in ribe.

Spoštovani Gašper. Po zaslugi vaših nasvetov, ki jih berem na vaši spletni strani, forumu in drugod, bo kmalu leto dni, odkar se prehranjujem po načelih LCHF, saj sem po dveh nosečnostih pridobila res preveč kilogramov, pa že prej nisem bila suhica. Kilogrami kopnijo lepo počasi, kar mi je še posebej všeč. Dogaja se, da še mož ne želi jesti drugega kot moje LCHF-jedi, ne vem pa, kaj naj z otroki. Je sploh smiselno razmišljati o LCHF pri otrocih? Naj povem, da nista velika ljubitelja sladkorja in po moji oceni jesta precej uravnoteženo prehrano.

Seveda je LCHF primerna prehrana tudi za otroke, zakaj ne. Je pa pomembno, da izbiramo naravna, zdrava polnovredna živila, kot so jajca, siri, kakovostno maslo, meso, ribe, oreški, zelenjava in gozdni sadeži. Ker otroci nimajo uničenega sistema, ki uravnava raven krvnega sladkorja, pa ni nič narobe, če poleg tega uživajo tudi manjšo količino kakovostnih ogljikohidratnih živil. Osnovna prehrana pa je vsekakor lahko po načelih LCHF.

Zanima me, kako je z vadbo pri LCHF-prehrani. Je nujna za hujšanje?

Ne. Vadba je v normalnih količinah dobra za zdravje in dobro počutje ter lahko tudi za vzdrževanje telesne teže, ni pa idealna v kontekstu hujšanja. Zakaj? Človek se odloči za dieto in hkrati za vadbo. Ker je odvisen od sladkorjev za energijo in ker zmanjša energijski vnos, se dogaja, da je lačen. Če doda še vadbo, je potreba po sladkorjih še večja in oseba je še bolj lačna. Zdrži le obdobje, ko ima motivacijo in cilj, nato se muči in na dolgi rok ne doseže nič. Vsaj v večini primerov je tako. Če pa se odločimo za LCHF-prehrano, bo telo počasi pričelo za energijo kuriti lastne maščobe. Pomankanje sladkorja ne bo predstavljalo problema, zato lakote ne bo in tudi energije bo veliko na voljo. Da pridemo do takega stanja, pa potrebujemo tri ali štiri tedne prilagajanja. Nato nastopi čas za uvedbo vadbe s stališča zdravja in dobrega počutja, kar nam v resnici pove tudi telo. Ko telo enkrat za energijo kuri lastne zaloge maščobe in ugotovi, da je teh na telesu preveč, ima običajno človek na voljo veliko energije, ki jo želi porabiti.