Joga

Nekateri ob besedi joga pomislijo na poležavanje na blazini in meditacijo, spet drugim se pred očmi prikažejo podobe ljudi v skorajda nemogočih položajih. In čeprav so meditacija in položaji ali asane sestavni deli joge, ta zajema veliko več.

Starodavni modreci so verjeli, da bo človek dosegel harmonijo s svojim okoljem le, če združi telo, um in emocije. V ta namen so razvili prakse in jih s skupnim imenom poimenovali joga. Beseda izhaja iz sanskrtske besede yuj, ki pomeni združiti. Joga je povezanost individualne zavesti z univerzalno zavestjo. Najpogosteje prvo srečanje z jogo poteka na fizični ravni, z izvajanjem položajev, ki usklajujejo telesne funkcije, vendar pa praksa joge zajema tudi mentalni in emocionalni nivo.

Danes poznamo več vej joge (hatha, bhakti, raja, jnana, tantra, kundalini idr.), vsak pa lahko najde takšno, ki mu bo ustrezala. Joga ne zahteva nikakršne telesne pripravljenosti; potrebna je le želja živeti zdravo in brez stresa. Joga ne utrdi le vašega telesa, pač pa tudi um. Spodbudi vas, da se zazrete vase in najdete svoj notranji mir.
V nadaljevanju sledi kratka sekvenca, primerna za jutranje pretegovanje udov, da boste v dan stopili bolj sproščeni in z več življenjske energije.

1. Začnemo v položaju na vseh štirih, s koleni v pravem kotu v širini bokov in z dlanmi v širini ramen. Dlani so obrnjene naprej, prsti so razprti. Z vdihom vbočimo hrbet in dvignemo pogled, pljuča maksimalno napolnimo. Z izdihom glavo spustimo proti tlom in izbočimo hrbet. V končnem položaju napnemo trebuh in potisnemo zadnjico navznoter. Gib ponovimo pet- do desetkrat.

2. V položaju na vseh štirih spodvijemo prste na stopalih, nato dvignemo kolena od tal ter boke, da pridemo v položaj strešice. Roke in noge naj bodo iztegnjene, pete skušamo spustiti na tla in približati glavo kolenom, vendar brez naprezanja. Nekaj časa počivamo v tem položaju.

3. Nato izmenično upogibamo eno in drugo koleno, pri tem rahlo obračamo tudi boke. Po osmih do desetih ponovitvah na vsako nogo se v majhnih korakih s stopali sprehodimo čim bliže dlanem.

4. Noge so iztegnjene ali rahlo pokrčene. Dlani (ali le prsti) počivajo ob stopalih. Poskusimo se s čelom dotakniti kolen, vendar se ob tem ne naprezamo. Položaj zadržimo nekaj vdihov in izdihov in se z vsakim izdihom skušamo še malce bolj spustiti v predklon. V primeru zelo negibljivih zadnjih stegenskih mišic lahko pod dlani podstavimo kakršenkoli predmet in si tako približamo oporno točko.

5. Nato z levo nogo stopimo nazaj v razkorak in spustimo koleno leve noge na tla. Dlani prestavimo malce v levo in trup spustimo proti tlom. Če nam gibljivost dovoljuje, se lahko spustimo na podlakti. V položaju zadržimo nekaj vdihov in izdihov.

6. Levo nogo ponovno priključimo desni v predklonu, nato stopimo nazaj z desno nogo in ponovimo položaj na drugi strani. Zadržimo nekaj vdihov in izdihov.

7. Iz razkoraka stopimo nazaj v strešico, nato spustimo na tla kolena, prsi in brado. Zadnjica in trebuh sta dvignjena. Zadržimo dih, nato spustimo kolke na tla, iztegnemo komolce, usločimo hrbet in se dvignemo v položaj kobre.

8. Iz položaja kobre dvignemo boke v položaj strešice in se z majhnimi koraki ponovno sprehodimo v predklon (točka 3). Od tu se dvignemo v vzravnan položaj.

9. Roke iztegnemo nad glavo in z desno dlanjo primemo zapestje leve roke. V pasu se nagnemo v levo stran. Zadržimo dva vdiha in izdiha. Nato z levo dlanjo primemo desno zapestje in se nagnemo v desno stran. Zadržimo.

10. Sedemo na tla; kolena so pokrčena in stopala na tleh pred nami. Dlani postavimo za hrbet. Odpremo prsni koš in globoko vdihnemo. Nato dvignemo boke v most, tako da so na tleh le stopala in dlani. Zadržimo, nato z izdihom zadnjico spustimo na tla.

11. Za konec usedemo v položaj lotosa ali pollotosa (pod zadnjico lahko položimo podlogo, da je položaj čim bolj udoben), zapremo oči in se popolnoma umirimo ter tako pripravimo na dan, ki je pred nami.

Namaste.