Vpliv beta alanina na zakasnitev nastanka mišične utrujenosti in izboljšanje regeneracije je razlog, da je ta prehranski dodatek pridobil na popularnosti, ne le med profesionalnimi športniki, temveč tudi med rekreativci, ki iščejo načine za optimizacijo svojih treningov.

Zaradi teh sposobnosti beta alanin postaja pomemben dodatek za izboljšanje telesne pripravljenosti, dvigovanje športnih dosežkov in ohranjanje zdravja ter dobrega počutja.

Kot bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju pa to prehransko dopolnilo ni le pripomoček za izboljšanje  zmogljivosti športnikov, ampak tudi sredstvo za vzdrževanje dolgoročnega zdravja in vitalnosti.

Kaj je beta alanin in kako deluje?

Beta alanin je neesencialna aminokislina, ki se naravno pojavlja v telesu in je prisotna v živilih, kot so meso, perutnina in ribe. Je pomemben za sintezo dipeptida karnozina, ki je pomemben za športno zmogljivost.

Ko beta alanin zaužijemo kot prehransko dopolnilo, to vodi do povečanja koncentracije karnozina v mišicah. Karnozin je snov, ki igra pomembno vlogo pri uravnavanju kislosti v mišičnih celicah, kar zmanjšuje utrujenost in izboljša uspešnost pri visokointenzivnih vadbah.

Ko se to prehransko dopolnilo absorbira v krvni obtok, ga mišice prevzamejo in s pomočjo encima karnozin sintetaze pretvorijo v karnozin. Ta proces povečuje zaloge karnozina v mišičnih tkivih, kar je še posebej koristno pri aktivnostih, ki zahtevajo eksplozivno moč in vzdržljivost.

Karnozin deluje kot puferska snov, nevtralizira kislo okolje, ki nastane med intenzivno mišično aktivnostjo in tako zmanjša občutek utrujenosti ter omogoča športnikom, da ohranijo visoko stopnjo sposobnosti dlje časa.

3 koristi beta alinina za športnike in rekrativce

Beta alanin prinaša športnikom in rekreativcem tri bistvene koristi.

Prva ključna prednost je povečanje mišične vzdržljivosti, ki omogoča daljše in intenzivnejše treninge. Druga korist je izboljšanje anaerobne zmogljivosti, ki omogoča daljše obdobje ohranjanja moči in hitrosti. Tretja, a nič manj pomembna korist, pa je pospešena regeneracija. Poglejmo si vsako izmed koristi podrobneje.

1. Povečanje mišične vzdržljivosti

Beta alanin ima vpliv na športno uspešnost, predvsem skozi povečanje vzdržljivosti mišic. Zvišane ravni karnozina v mišicah, ki jih dosežemo z njegovim prehranskim dodatkom, omogočajo, da vadimo intenzivneje in dlje, preden nas prizadene utrujenost.

Karnozin deluje kot puferska snov, ki nevtralizira kisline, ki se kopičijo v mišicah med visokointenzivnimi vajami.  To pomeni, da športniki in rekreativci lahko podaljšajo trajanje svojih treningov ali povečajo intenzivnost brez hitrega nastopa izčrpanosti.

2. Povečanje anaerobne zmogljivosti

Poleg povečanja mišične vzdržljivosti beta alanin izboljšuje tudi anaerobno zmogljivost. Anaerobne vaje, kot so šprinti ali dvigovanje uteži, se zanašajo na energijske sisteme, ki delujejo brez kisika.

Med takšnimi aktivnostmi se hitro proizvajajo odpadne snovi, ki lahko zmanjšajo mišično učinkovitost in moč.  

Beta alanin z zvišanjem karnozina pripomore k boljšemu odstranjevanju teh odpadnih snovi, kar omogoča športnikom, da ohranjajo moč in hitrost dlje, izboljšuje pa tudi sposobnost za kratke, a intenzivne napore.

3. Hitrejša regeneracija po vadbi

Njegov vpliv se razteza tudi na regeneracijo. Z zmanjšanjem kopičenja mlečne kisline in drugih metabolitov, ki prispevajo k mišični utrujenosti, lahko beta alanin pomaga pri hitrejšem okrevanju po vadbi.

To je še posebej koristno za športnike, ki se redno udeležujejo več treningov v kratkem časovnem obdobju, saj lahko hitrejše okrevanje pomeni boljšo pripravljenost za naslednjo vadbo in zmanjšano tveganje za poškodbe zaradi preobremenitve.

Kombinacija učinkov: povečana mišična vzdržljivost, izboljšana anaerobna zmogljivost in pospešeno okrevanje – postavljajo beta alanin kot eno izmed pomembnih dopolnil za izboljšanje uspešnosti športnika in rekreativca.

Z redno uporabo in pravilnim doziranjem lahko športniki vseh ravni izkoristijo te prednosti za izboljšanje svojih treningov, tekmovanj in splošne telesne pripravljenosti.

Kakšne učinke beta alanina potrjuje znanost?

Beta alanin je bil predmet številnih znanstvenih študij, ki so raziskovale njegove učinke na športno uspešnost in vzdržljivost.

Pregled ključnih študij kaže, da lahko dopolnjevanje s tem prehranskim dodatkom poveča koncentracijo karnozina v mišicah, kar vodi do izboljšanja v zmogljivosti in zamika utrujenosti.

Študija, objavljena v znanstvenem časopisu Amino Acids, je na primer pokazala, da so športniki, ki so jemali beta alanin, izboljšali svojo zmogljivost za približno 2,85% v primerjavi s kontrolno skupino pri visokointenzivnih vajah (1).

Mednarodna organizacija ISSN je v svojem znanstvenem časopisu Journal of the International Society of Sports Nutrition povzela dognanja o beta alaninu (2) in poudarila, da je dopolnjevanje z njem najbolj koristno pri aktivnostih, ki trajajo od ene do štirih minut. To še dodatno podpira njegovo vlogo pri anaerobnih aktivnostih.

Dodatno so nekatere študije pokazale izboljšave v vzdržljivosti med atleti, ki se ukvarjajo z dolgotrajnimi disciplinami, kar kaže na širši spekter potencialnih koristi.

Vendar je pomembno tudi razumeti omejitve in kritike teh študij. Ena izmed glavnih omejitev je variabilnost v odzivih posameznikov na dopolnjevanje z beta alaninom, ki je lahko posledica razlik v mišični masi, prehrani in predhodni ravni karnozina.

Nekatere študije so bile tudi kritizirane zaradi majhnih vzorčnih velikosti ali kratkotrajnosti, kar omejuje njihovo splošno veljavnost in možnost ekstrapolacije rezultatov na širšo populacijo.

Poleg tega obstajajo razprave o optimalnem doziranju in trajanju dopolnjevanja za doseganje najboljših rezultatov.

Medtem ko večina študij podpira postopno kumulativno doziranje za povečanje ravni karnozina, ni univerzalnega soglasja o idealni dnevni količini in trajanju dopolnjevanja.

Raziskovalci tudi preučujejo, kako lahko interakcije beta alanina z drugimi hranili, kot je tavrin, vplivajo na njegovo učinkovitost (3).

Kljub omejitvam pa dosedanje raziskave in praksa podpirajo uporabo beta alanina kot učinkovitega dopolnila za izboljšanje športne uspešnosti, zlasti pri aktivnostih, ki zahtevajo anaerobno vzdržljivost.

Zanimivost o beta alaninu

Že nekaj desetletij preden je beta alanin postal priljubljen v svetu športnih dodatkov, sem se prvič seznanil s karnozinom, ki izhaja iz beta alanina. Karnozin je bil namreč pogosto omenjan v krogih, ki se ukvarjajo z dolgoživostjo, in sicer zaradi svojega potencialnega vpliva na upočasnitev procesov staranja.

Karnozin je pridobil pozornost v krogih, ki se ukvarjajo z dolgoživostjo in izboljšanjem zdravja, zaradi svojih potencialnih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti.

Ena od ključnih vlog karnozina v telesu je njegova sposobnost, da deluje kot močan antioksidant, ki ščiti celice pred oksidativnim stresom in lahko zmanjša kopičenje škodljivih produktov, kot so napredni končni produkti glikacije (AGEs), ki so povezani s staranjem in številnimi degenerativnimi boleznimi.

Poleg tega je bilo v raziskavah pokazano, da lahko karnozin modulira imunski odziv in izboljša celovitost celičnih membran, kar prispeva k boljšemu zdravju in potencialno podaljša življenjsko dobo. Njegove možne nevroprotektivne lastnosti so še posebej zanimive za tiste, ki se ukvarjajo z dolgoživostjo, saj lahko pomaga pri zaščiti možganov pred degenerativnimi boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Kako pravilno jemati beta alanin?

Priporočila za doziranje beta alanina se razlikujejo, vendar je splošno sprejeto, da je učinkovit dnevni odmerek od 2 do 5 gramov. Več študij predlaga, da je za največje kopičenje karnozina v mišicah optimalno doziranje razdeliti na več manjših odmerkov čez dan.

To ne samo poveča učinkovitost absorpcije, ampak lahko tudi zmanjša občutek mravljinčenja, znan kot parestezija, ki je pogost stranski učinek pri visokih enkratnih odmerkih.

Za največje učinke je priporočljivo jemati beta alanin skupaj z obroki, saj lahko prisotnost ogljikovih hidratov in beljakovin izboljša njegovo absorpcijo.

Prav tako je pomembno redno dopolnjevanje, saj se raven karnozina v mišicah postopoma povečuje s časom, z vidnimi učinki običajno po 2 do 4 tednih rednega jemanja.

Ali lahko jemljemo beta alanin dolgo brez premora?

Trajanje jemanja beta alanina brez premora se lahko razlikuje glede na posamezne potrebe in odzive telesa, vendar je splošno sprejeto, da je dolgotrajno neprekinjeno jemanje varno za večino ljudi do 12 tednov. Po tem obdobju priporočajo kratke odmore, da se telesu omogoči čas za resetiranje in da se prepreči navajanje.

Kakšni so stranski učinki beta alanina?

Medtem ko je beta alanin na splošno varen za uporabo, lahko povzroči zgoraj omenjeno parestezijo, občutek mravljinčenja, ki je običajno neškodljiv in prehoden. Za zmanjšanje tega stranskega učinka se priporoča razdelitev dnevnega odmerka na manjše količine ali uporabo podaljšano sproščajočih formul.

Redko lahko pride do blagih gastrointestinalnih težav, zato je pomembno začeti z nižjim odmerkom in postopoma povečevati količino, da se preveri toleranca.

Maksimalni rezultati: kombiniranje beta alanina in drugih dodatkov

Beta alanin lahko deluje sinergijsko z drugimi prehranskimi dopolnili, kar pomeni, da lahko kombinacija dveh ali več dopolnil prinese boljše rezultate, kot če bi jih jemali ločeno.

Eden najbolj znanih primerov sinergije je kombinacija beta alanina in kreatina. Kreatin povečuje mišično moč in eksplozivno moč, medtem ko beta alanin podaljšuje mišično vzdržljivost. Skupaj lahko ti dve dopolnili izboljšata skupno uspešnost v športih, ki zahtevajo kratke, intenzivne izbruhe energije, kot so dvigovanje uteži, šprinti ali intervalni trening.

Poleg kreatina se beta alanin pogosto kombinira tudi z dopolnili, ki vsebujejo ogljikove hidrate in beljakovine. To je zato, ker ogljikovi hidrati in beljakovine pomagajo izboljšati absorpcijo in učinkovitost beta alanina.

Nekateri športniki vključujejo tudi BCAA (verižno razvejane aminokisline) v svoj režim, saj lahko te podpirajo regeneracijo in rast mišic, medtem ko beta alanin pomaga pri vzdrževanju mišične vzdržljivosti.

Za konec o beta alaninu

Beta alanin, kot smo raziskali, ponuja številne potencialne koristi za izboljšanje športne uspešnosti, od povečane mišične vzdržljivosti do izboljšane anaerobne zmogljivosti in pospešenega okrevanja.

Sinergija z drugimi dopolnili, kot je kreatin, lahko še dodatno potencira njegove učinke. Kljub obetavnim prednostim pa je ključnega pomena, da pristopimo k njegovemu uživanju odgovorno in premišljeno.

To prehransko dopolnilo ni le v pomoč športnikom; kot smo videli, njegov potencial sega tudi na področje upočasnjevanja staranja, kjer deluje kot močan antioksidant in protivnetna snov.

Ste se kdaj vprašali, kaj so elektroliti? Preprosto povedano, elektroliti so tisti elementi, ki ohranjajo naše telo v ravnovesju, saj zagotavljajo pravilen potek različnih fizioloških procesov.

Ne glede na to, ali jih zagotavljate s prehrano, pijačo ali elektroliti v prahu, ti elementi so pomembni za delovanje vseh naših celic.

Kaj so elektroliti?

Elektroliti so vodotopni minerali, ki se raztopijo v tekočinah v telesu in absorbirajo. Zaradi svojega električnega naboja so pomembni pri številnih telesnih kemičnih procesih.

Uravnavajo preskrbljenost s telesnimi tekočinami (hidracijo), skrbijo za kislinsko/bazično ravnotežje v krvi ter skrbijo za pravilno delovanje mišic, živčevja, srca, ledvic in drugih vitalnih organov.

5 najpomembnejših elektrolitov

1. Natrij: igra ključno vlogo pri uravnavanju ravni telesnih tekočin. Pomemben je tudi za  prenos živčnih signalov in krčenje mišic.

2. Kalij: bistven je za vzdrževanje normalnega srčnega ritma, uravnavanje krvnega tlaka in prenos živčnih impulzov.

3. Klorid: sodeluje pri uravnavanju ravni kisline v želodcu in prispeva k vzdrževanju pravilnega pH ravnovesja v telesu.

4. Kalcij: ključen je za močne kosti, mišično krčenje in pravilno strjevanje krvi.

5. Magnezij: pomemben je za pravilno delovanje več kot 300 encimov v telesu, poleg tega igra ključno vlogo pri prenosu živčnih signalov in sprostitvi mišic.

Kje najdemo elektrolite?

Elektrolite najdemo v različnih živilih. Natrij je najbolj običajen elektrolit v prehrani in ga najdemo v soli ter številnih pripravljenih živilih. Kalij se nahaja v bananah, pomarančah, krompirju in špinači. Mlečni izdelki in zelenolistna zelenjava so dober vir kalcija. Magnezij je prisoten v oreških, stročnicah in polnozrnatih žitih.

Če elektrolitov ne morete zagotoviti s prehrano (v zadovoljivi meri), vam lahko koristijo elektroliti v prahu. Ti so na voljo v obliki praškov za pripravo napitka ali kot kapsule.

10 simptomov porušenega razmerja med elektroliti v telesu

Neravnovesje elektrolitov v telesu lahko povzroči različne zdravstvene težave. Simptomi porušenega razmerja med elektroliti se lahko razlikujejo glede na to, kateri elektrolit je v presežku ali primanjkljaju. Preverite, če je morda tudi pri vas čas, da si pomagate z elektroliti v prahu.

Tukaj je deset najpogostejših simptomov, ki nakazujejo na neravnovesja elektrolitov (1):

1. Mišični krči ali šibkost: pomanjkanje kalija, kalcija ali magnezija lahko povzroči mišične krče, šibkost ali tresenje mišic.

2. Omotica ali slabost: nizke ravni natrija lahko povzročijo omotico, slabost, zmedenost in glavobole.

3. Nepravilni srčni utrip: neravnovesje kalija in kalcija lahko vpliva na srčni utrip, kar lahko povzroči aritmijo in druge srčne težave.

4. Povečana žeja in uriniranje: povečano izločanje natrija lahko privede do dehidracije, kar povzroči povečano žejo in pogosto uriniranje.

5. Zaspanost ali utrujenost: neravnovesje elektrolitov lahko povzroči splošno utrujenost, zaspanost ali pomanjkanje energije.

6. Povišan krvni tlak: visoke ravni natrija lahko povzročijo povišan krvni tlak, kar lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Predvsem, če natrij ni v ravnovesju s kalijem.

7. Težave z ledvicami: neravnovesje elektrolitov lahko obremeni ledvice, organa, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja elektrolitov. Neravnovesje elektrolitov lahko privede do težav z ledvicami in tvorbo ledvičnih kamnov.

8. Neuravnovešena raven pH: presežek kislin v telesu zaradi neravnovesja elektrolitov lahko vodi do težav z ravnovesjem pH, kar lahko povzroči acidozo.

9. Težave s črevesjem: neravnovesje elektrolitov lahko vpliva na delovanje prebavnega sistema in povzroči črevesne krče, drisko ali zaprtje.

10. Splošno slabo počutje: zaradi neravnovesja lahko pride do splošnega slabega počutja, občutka nelagodja, tesnobe ali nespečnosti.

Treba je vedeti, da lahko ti simptomi variirajo glede na posameznika, vzrok neravnovesja elektrolitov in stopnjo neravnovesja. Če opazite katerega koli od zgoraj navedenih simptomov ali če ste zaskrbljeni zaradi ravnovesja elektrolitov v svojem telesu, se posvetujte z zdravnikom.

Zdravnik vas lahko napoti na ustrezne teste in vam svetuje glede prehrane, prehranskih dopolnil ali zdravljenja, ki bo ravnovesje elektrolitov pomagalo obnoviti. Elektroliti v prahu so lahko eden izmed načinov, da povrnete njihovo ravnovesje.

6 razlogov, zakaj so elektroliti še posebej pomembni pri športnikih

Športniki morajo zaradi povečane telesne aktivnosti in izgube tekočine med aktivnostjo vnosu elektrolitov posvečati posebno pozornost. Predstavljam 6 razlogov, zakaj so elektroliti ključni za športnike. Pa poglejmo.

1. Izguba tekočine skozi znoj zniža raven natrija in kalija

Med telesno aktivnostjo, še posebej pri intenzivnih športih ali v vročem vremenu, telo izgublja velike količine tekočine skozi znoj.

Z znojenjem se izločata predvsem natrij in kalij. To lahko privede do neravnovesja elektrolitov, kar ima lahko negativne posledice na delovanje mišic, živčevja in hidracijo. Elektroliti v prahu so zato lahko zelo koristen dodatek vašemu športnemu napitku.

2. Upad mišične funkcije zaradi pomanjkanja kalija in kalcija

Kalij in kalcij sta ključna elektrolita za pravilno delovanje mišic. Neravnovesje teh elektrolitov lahko povzroči mišične krče, šibkost mišic in druge težave z mišično funkcijo, kar lahko vpliva na športne rezultate.

3. Dehidracija in visok krvni tlak zaradi premalo oz. preveč natrija

Natrij je pomemben za uravnavanje ravni telesne tekočine. Pomanjkanje natrija lahko vodi do dehidracije, medtem ko presežek natrija poveča tveganje za visok krvni tlak.

Pravilno uravnoteženi elektroliti so ključni za učinkovito hidracijo.

4. Za vzdržljivost in energijo je pomembna energijska presnova

Elektroliti igrajo vlogo pri prenosu energije med celicami. Njihova prisotnost je potrebna za presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

To je ključno za vzdržljivost in energijo pri športnih aktivnostih.

5. Z ravnotežjem elektrolitov preprečujemo izčrpanost

Prekomerno izgubo elektrolitov med športom spremlja povečano tveganje za izčrpanost, kar lahko privede do slabših rezultatov, poškodb in daljšega okrevanja.

Pravilno vzdrževanje ravnotežja elektrolitov lahko pomaga preprečiti izčrpanost.

6. Z magnezijem in natrijem lahko preprečimo mišične krče

Mišični krči so pogosta težava med športniki, zlasti pri dolgotrajni vadbi. Pomanjkanje elektrolitov, predvsem magnezija in natrija, lahko poveča tveganje za mišične krče.

Zaradi teh razlogov športniki pogosto potrebujejo več elektrolitov v primerjavi z manj aktivnimi posamezniki. Z ustreznim nadzorom in vzdrževanjem ravnovesja elektrolitov v telesu lahko športniki izboljšajo svojo vzdržljivost, preprečijo poškodbe in izboljšajo svoje športne rezultate.

To pogosto dosežejo z uravnoteženo prehrano, uživanjem napitkov z elektroliti v prahu in občasno z uporabo prehranskih dopolnil, še posebej v okoliščinah, kjer je izguba elektrolitov povečana, torej med športno aktivnostjo.

3 razlogi, zakaj so elektroliti pomembni, če sledite LCHF oziroma keto prehrani

Elektroliti so pomembni tudi pri dietah z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (Low-Carb, High-Fat – LCHF) in ketogeni dieti, saj lahko tovrstna prehrana pripelje do posebnih izzivov v zvezi z elektrolitskim ravnovesjem.

Poglejmo si 3 pomembne razloge, zakaj so elektroliti ključni pri LCHF in ketogeni dieti.

1. Manjša proizvodnja inzulina lahko povzroči izgubo natrija

Pri LCHF in keto dieti se zmanjša vnos ogljikovih hidratov, kar vodi v manjšo proizvodnjo inzulina. To lahko povzroči izgubo natrija, ki se izloča z urinom. Izguba natrija lahko privede do neželenih stranskih učinkov, kot so omotica, utrujenost in glavobol.

2. Povečana potreba po kaliju je pogosta pri LCHF in keto dieti

LCHF in ketogena dieta vključuje večje količine maščobe in beljakovin, kar lahko poveča izločanje kalija. Prav tako se pri ketogeni dieti zmanjša vnos sadja in zelenjave, ki sta običajna vira kalija. Vse to povečuje tveganje za pomanjkanje kalija.

3. Povečano izločanje vode iz telesa lahko povzroči neželeno dehidracijo

LCHF in ketogena dieta lahko povzročita povečano izločanje vode iz telesa. S tem prihaja do izgube elektrolitov, zlasti natrija in kalija. Dehidracija lahko povzroči težave s hidracijo, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnovesja elektrolitov.

Kakšne so smernice za ohranitev ravnovesja elektrolitov pri LCHF in ketogeni dieti?

Uživajte dovolj natrija: dodajte sol v prehrano ali razmislite o uživanju juh z visoko vsebnostjo natrija.

Poskrbite za zadosten vnos kalija: uživajte hrano, bogato s kalijem, kot so avokado, špinača, oreški in ribe.

Pravilno hidrirajte telo: pijte dovolj vode, da preprečite dehidracijo.

Uporabite prehranska dopolnila: v nekaterih primerih, zlasti pri izgubi velikih količin telesne tekočine zaradi fizične aktivnosti ali vročega vremena, vam lahko pridejo prav elektroliti v prahu, recimo kot napitek ali v kapsulah.

Elektroliti so torej ključni za ohranjanje ravnovesja in dobrega počutja pri LCHF in ketogeni dieti. Pred začetkom katere koli diete se posvetujte s strokovnjakom za LCHF oz. keto prehrano, da se prepričate, da izpolnjujete svoje prehranske potrebe in vzdržujete ravnovesje elektrolitov.

Več o pravilnem pristopu k LCHF prehrani lahko preberete v članku LCHF prehrana – kako začeti?

Kdaj je smiselno uporabljati elektrolite v prahu?

V nekaterih primerih, kot so intenzivna fizična aktivnost, vroče vreme ali določene zdravstvene težave, se lahko izgubi več elektrolitov, kot jih telesu uspe nadomestiti s hrano. V takih primerih lahko elektroliti v prahu igrajo pomembno vlogo pri vzdrževanju ravnovesja elektrolitov.

Dopolnila z elektroliti v prahu so običajno na voljo v obliki kapsul ali praškov, ki vsebujejo kombinacijo natrija, kalija, kalcija in magnezija. Z njihovo pomočjo lahko hitro nadomestite izgubljene elektrolite in preprečite neželene posledice, kot so krči mišic, dehidracija ali utrujenost.

Tukaj je primer dveh prehranskih dopolnil z elektroliti v prahu podjetja HSN, ki skrbi, da njihovi izdelki vsebujejo kakovostne in učinkovite sestavine.

Elektroliti podjetja HSN v obliki prahu Evolytes powder in Evolytes kapsule tako vsebujejo visoko biološko razpoložljive mineralne soli, kot so natrijev klorid, kalijev klorid, magnezijev bisglicinat in kalcijev karbonat.

HSN Evolytes Powder – elektroliti v prahu

HSN Evolytes Powder vsebuje minerale klorid, kalcij, magnezij, kalij in natrij. Zaradi odlične topnosti praška je priprava napitka izjemno preprosta in hitra. HSN Evolytes Powder je popolnoma brez arom in sladil, zato ga lahko po želji dodamo h kateremukoli drugemu napitku. Primeren je za vegane in vegetarijance.

HSN Evolytes – elektroliti v obliki kapsul

HSN Evolytes so elektroliti v obliki kapsul in prav tako vsebuje minerale klorid, kalcij, magnezij, kalij in natrij. Izdelek HSN Evolytes je primeren za vegane in vegetarijance.

Seveda pa vedno upoštevajte, da prehranska dopolnila ne smejo nadomestiti uravnotežene prehrane. Najprej se posvetujte s svojim zdravnikom ali strokovnjakom za prehrano, preden začnete uporabljati dopolnila z elektroliti v prahu. Prav tako morate upoštevati priporočene odmerke, da preprečite presežek elektrolitov, kar lahko povzroči težave.

Zdaj, ko veste, kaj so elektroliti in zakaj so tako pomembni, vam je verjetno že jasno, da so elektroliti ključni za ohranjanje našega zdravja in pravilnega delovanja telesa. Uravnotežena prehrana z zadostnim vnosom teh pomembnih snovi je osnovna pot za optimalno delovanje našega telesa.

V primerih, ko je treba izgubljene elektrolite nadomestiti, pa so prehranska dopolnila z elektroliti v prahu lahko koristno orodje za ohranjanje ravnotežja.

Poleg tega pa so priljubljen prehranski dodatek med športniki, rekreativci in tistimi, ki se zavedajo pomembnosti pravilne prehrane pri doseganju telesnih ciljev.

Te posebne aminokisline, ki vključujejo L-levcin, L-izolevcin in L-valin, igrajo ključno vlogo pri številnih procesih v telesu, zlasti pri vzdrževanju mišične mase, izboljšanju športnih dosežkov in okrevanju po treningih.

V tem članku boste izvedeli vse, kar morate vedeti o teh aminokislinah – od njihovega delovanja v telesu do koristi, ki jih prinašajo športnikom.

Kakšna je funkcija BCAA aminokislin in zakaj jih potrebujemo?

BCAA so del esencialnih aminokislin (EAA). Slednje poleg treh BCAA aminokislin (L-levcin, L-izolevcin in L-valin) vsebujejo še šest drugih, in sicer: L-metionin, L-lizin, L-treonin, L-fenilalanin, L-histidin in L-triptofan.

Kot sem že uvodoma izpostavil so esencialne in so za telo nujno potrebne oziroma jih moramo nujno zaužiti s prehrano ali z dodatki.

Razlika med tremi BCAA aminokislinami in ostalimi šestimi pa se skriva v njihovi funkciji. Medtem ko so BCAA tako gradniki kot tudi pobudnik mišične rasti, ima ostalih šest esencialnih aminokislin predvsem vlogo gradnikov telesnih beljakovin.

BCAA aminokisline potrebujemo, ker imajo pomembno vlogo pri gradnji in vzdrževanju mišične mase, preprečevanju utrujenosti in izboljšanju športne zmogljivosti. Te aminokisline spodbujajo sintezo beljakovin v mišicah, zlasti levcin, ki je najmočnejši naravni anabolik.

BCAA aminokisline tudi zmanjšujejo razgradnjo mišičnih beljakovin med in po vadbi, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju in regeneraciji. Poleg tega zagotavljajo energijo za mišice med intenzivno vadbo, saj se presnavljajo neposredno v mišicah in ne v jetrih.

Poleg naštetih prednosti lahko tudi izboljšajo naše razpoloženje, koncentracijo in imunski sistem, saj vplivajo na proizvodnjo nevrotransmiterjev in hormonov.

Katere 3 skupine aminokislin poznamo in katere so najpomembnejše?

EAA, BCAA in neesencialne aminokisline so tri skupine aminokislin, ki sestavljajo telesne beljakovine. Aminokisline so organske spojine, ki imajo na istem ogljikovem atomu vezano tako aminsko kot karboksilno skupino.

Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin, ki opravljajo različne funkcije v našem telesu. Poglejmo si, kako se EAA, BCAA in neesencialne aminokisline med seboj razlikujejo.

1. EAA aminokisline: nujne za življenje

EAA (esencialne aminokisline) so tiste aminokisline, ki jih naše telo ne more samo proizvajati, ampak jih moramo zaužiti s hrano ali z dodatki. Obstaja 9 esencialnih aminokislin, ki so L-levcin, L-izolevcin, L-valin, L-lizin, L-treonin, L-fenilalanin, L-triptofan, L-metionin in L-histidin.

EAA so potrebne za sintezo beljakovin, hormonov, nevrotransmiterjev in drugih biološko aktivnih snovi.

2. BCAA aminokisline: gradijo in ščitijo mišice

BCAA so tri esencialne aminokisline (iz skupine EAA), ki imajo posebno strukturo z razvejano stransko verigo. To so L-levcin, L-izolevcin in L-valin.

Te aminokisline so izjemno priljubljene med športniki in ljubitelji fitnesa, saj imajo pomembno vlogo pri gradnji in vzdrževanju mišične mase, preprečevanju utrujenosti, izboljšanju športne zmogljivosti med vadbo in pri okrevanju po vadbi.

BCAA se presnavljajo neposredno v mišicah in ne v jetrih, kar jim omogoča hitrejšo absorpcijo in učinkovanje.

3. Neesencialne aminokisline: telo jih samo proizvaja

Neesencialne aminokisline so tiste aminokisline, ki jih naše telo lahko samo proizvaja iz drugih aminokislin, ogljikovih hidratov ali maščob.

Te aminokisline nimajo takega vpliva na mišično rast. Čeprav imajo pomembno vlogo pri številnih funkcijah v telesu, kot so npr. krepitev imunskega sistema, prekrvavitev in tvorba dušikovega oksida, za mišično rast niso nujno potrebne.

Na kratko: čeprav so tudi ostale esencialne aminokisline kot gradniki nujno potrebne, so BCAA aminokisline (L-levcin, L-izolevcin in L-valin) zaradi svoje dvojne vloge (gradnik in pobudnik mišične rasti) najpomembnejše.

4 izjemni učinki uporabe BCAA aminokislin

Poleg vpliva na sintezo mišičnih beljakovin si poglejmo še 4 druge zanimive učinke.

1. BCAA aminokisline (še posebej L-levcin) blokirajo signale utrujenosti in tako pripomorejo k manjši psihofizični izčrpanosti.

Tako lahko ohranimo zbranost, reakcijsko hitrost, eksplozivno moč itd. veliko dalje časa na višji ravni, kar je izjemno pomembno, še posebej pa pri borilnih športih.

2. BCAA (še posebej L-levcin) močno povečajo izločanje hormona inzulina, ki ima pomembno funkcijo tudi pri mišični rasti (inzulin je bolj anaboličen hormon kot testosteron).

Ob uživanju L-levcina se poveča vpliv ogljikovih hidratov na hormon inzulin, zato se izboljša transport kreatina, glukoze in drugih aminokislin v celice.

3. BCAA koristijo pri dieti za izgubo telesne maščobe, ko se vnos kalorij in ogljikovih hidratov precej zniža.

Preprečujejo namreč klasično razgradnjo mišične mase za pridobivanje telesu potrebne energije. Poleg tega pa ob njihovi uporabi tudi raven krvnega sladkorja ne pade prenizko, zato ne občutimo v takšni meri utrujenosti in lakote. Študije kažejo, da se pri uživanju BCAA za energijo začnejo porabljati predvsem trdovratne maščobe, naložene na bokih, trebuhu in zadnjici.

4. BCAA so edine aminokisline, ki lahko preidejo neposredno iz tankega črevesa v kri in nato v izvencelične prostore.

Vse ostale aminokisline morajo najprej opraviti pot skozi jetra, od koder se lahko transportirajo naprej v kri ali pa se sintetizirajo v različne telesu potrebne snovi. Tako lahko BCAA služijo za energijo mišicam.

Preprosto rečeno: če zaužijemo 10 g BCAA, bo velik del teh v naslednjih 2 urah zagotovo prispel v izvencelične mišične prostore.

Če zaužijemo 10 g kompletnih beljakovin, pa ne moremo oceniti, kolikšen del teh bo prispel do izvenceličnih mišičnih prostorov. Velika verjetnost je, da ne prav veliko. In tako se potem zaključi krog: ker so BCAA tako zelo pomembne za zmogljivost telesa, prispejo tudi najhitreje v kri in od tod v izvencelične mišične prostore. Zato tudi imajo tako velik pomen za mišično maso.

3 najpomembnejše aminokisline in njihovi učinki na telo

L-levcin: najmočnejši naravni anabolik, ki spodbuja rast mišic

Levcin je najpomembnejša aminokislina v skupini BCAA in verjetno tudi najmočnejši naravni anabolik, ki skrbi za uravnavanje krvnega sladkorja ter rast, obnovo in regeneracijo celic, mišičnega tkiva, kože in kosti. Je pospeševalec tvorbe HGH (človeškega rastnega hormona) in preprečuje razgradnjo mišičnega tkiva oz. proces katabolizma.

Več o levcinu lahko preberete v članku BCAA levcin.

L-izolevcin: omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje okužbe

L-izolevcin ima podobne funkcije in učinke kot L-levcin, pomaga pa tudi pri tvorbi hemoglobina ter tako omogoča hitrejše celjenje ran in nudi telesu obrambo pred infekcijami.

L-valin: skrbi za regeneracijo in zmanjšuje stres

L-valin skrbi za regeneracijo in obnovo mišičnega tkiva, poleg tega pa ima posebno vlogo pri vzdrževanju dušikovega ravnotežja in skrbi za pravilno koriščenje glukoze v telesu.

Ali BCAA aminokisline delujejo bolje skupaj ali posamezno?

L-levcin, L-valin in L-izolevcin imajo sinergijske učinke, kar pomeni, da delujejo bolje skupaj kot posamezno. Na primer, L-levcin povečuje uporabo energije v mišicah, medtem ko L-izolevcin pomaga ohranjati raven glukoze v krvi med vadbo, L-valin pa lahko zmanjša utrujenost.

Kakšne so potrebe po BCAA aminokislinah in kako jih zadovoljiti?

BCAA so izjemno koristne pri različnih situacijah in športnih dejavnostih:

1. Shujševalne diete: pomagajo ohranjati mišično maso med hujšanjem, kar je ključno za ohranjanje metabolizma in oblikovanje telesa.
2. Vzdržljivostni športi: uporabne so pri športih, ki zahtevajo dolgotrajno in vzdržljivo telesno aktivnost, kot so kolesarstvo, tek na dolge razdalje ter športi, kot so košarka, nogomet in podobni, saj lahko izboljšajo vzdržljivost.
3. Borilne veščine: pri borilnih veščinah so koristne zaradi povečanja eksplozivne moči, vzdržljivosti in hitrega okrevanja med treningi.

Njihova sposobnost zmanjševanja mišične razgradnje in povečevanja sinteze beljakovin pomaga ohranjati mišice v dobri formi med intenzivnimi športnimi dejavnostmi ter prispeva k boljši uspešnosti in hitrejšemu okrevanju.

Koliko, kdaj in kako jemati BCAA aminokisline pred in po treningu?

V tabeli si lahko ogledate okvirne vrednosti, koliko je približno potrebnih posameznih aminokislin pred in po treningu glede na telesno težo.

Katera prehranska dopolnila naj jemljem: BCAA ali EAA?

Na voljo so tako BCAA kot tudi EAA prehranska dopolnila. Verjetno pa se sprašujete, katera je boljše jemati? BCAA, EAA ali morda kar oboje skupaj?

Glede BCAA in EAA zagovarjam dva pristopa, ki sta po mojem mnenju najbolj smiselna:

1. pristop: če s hrano, obroki in beljakovinskimi napitki, ki jih zaužijemo za namene treningov, zadovoljimo potrebe po EAA aminokislinah, bomo z BCAA dodatkom dosegli vse omenjene koristi, opisane v članku. Na ta način je uporaba samo BCAA zelo smiselna.

2. pristop: če pa s hrano in obroki ne zaužijemo potrebne količine EAA aminokislin, ki so nujno potrebne za naše telo in pa tudi za trening, potem je bolj smiselna uporaba samo EAA prehranskih dodatkov, saj zagotavljajo celovito podporo.

Hkratna uporaba BCAA in EAA ima smisel le pri tistih posameznikih, ki trenirajo pogosto in zelo intenzivno ter želijo maksimalno izkoristiti dodaten anabolični učinek in regeneracijski učinek, ki ga ponujajo večje količine BCAA.

Katera so najboljša BCAA prehranska dopolnila?

BCAA so na voljo v različnih oblikah, vključno s praški, tabletami, kapsulami in tekočino. Izbira med temi oblikami je odvisna od vaših osebnih preferenc in potreb.

1. Prašek: omogoča prednost hitre absorpcije in prilagodljivega odmerjanja, ki pride prav predvsem pri tistih, ki potrebujejo večje količine teh aminokislin. Prašek je običajno tudi najbolj ugodna možnost. V najbolj čisti obliki so BCAA slabo topne v vodi. S pomočjo emulgatorja, ki je običajno dodan, pa se prašek enostavno zmeša z vodo. BCAA v prahu so na voljo brez okusa in v raznolikih okusih, kar poveča njegovo sprejemljivost.
2. Kapsule: priročna oblika za prenašanje in zagotavljanje zaščite BCAA pred kislim okoljem želodca, vendar se počasneje absorbirajo. Poleg tega so manj prilagodljive glede odmerjanja.
3. Tablete: podobne kapsulam po svoji enostavni uporabi in prebavni zaščiti, vendar zanje prav tako velja prej omenjena počasnejša absorpcija. Njihova glavna omejitev je omejena prilagoditev odmerka.

Pri jemanju pa je treba zagotoviti tudi razmerje med aminokislinami L-levcinom, L-izolevcinom in L-valinom, ki naj bi bilo idealno v razmerju 2 : 1 : 1.

Poglejmo se še tri kratka priporočila pri jemanju BCAA aminokislin:

1. Priporočljivo je, da polovico potrebne količine BCAA zaužijemo pred in polovico po treningu ali tik pred zaključkom treninga.
2. Večina športnikov in rekreativcev tehta nad 80 kg, zato se količina aminokislin BCAA giblje med 4 in 8 g pred ter 4 in 8 g po treningu.
3. Tudi manjši odmerki prinašajo koristi, vendar predvsem pri lažjih treningih, medtem ko pri izrazito intenzivnih treningih lahko zaužijemo tudi večje odmerke.

Za konec še 5 glavnih koristi uporabe BCAA

Če povzamem, BCAA aminokisline z razvejano verižno zgradbo prinašajo številne koristi športnikom in aktivnim posameznikom. Glavne koristi so:

1. ohranjanje mišične mase,
2. izboljšana vzdržljivost,
3. hitrejše okrevanje po treningu,
4. povečana eksplozivna moč ter
5. zaščita pred mišičnim razpadom med vadbo.

Jemanje vseh treh BCAA aminokislin skupaj pa omogoča boljše rezultate in boljše počutje med fizičnimi aktivnostmi.

Morda pa niste vedeli, da ga uporabljajo tudi športniki. Pa ne tako, da bi pred športno aktivnostjo spili kavo, ampak tako, da posegajo po dodatkih. Kofein namreč lahko izboljša telesno zmogljivost, poveča vzdržljivost ter lahko pomaga pri izgorevanju zalog telesnih maščob.

V tem prispevku se bom posvetil predvsem vplivu kofeina na sposobnost pri športnikih in rekreativcih ter vplivu na izgubo telesne maščobe.

Kakšen vpliv ima kofein na naše telo?

Po zaužitju kave ali dodatka (najpogosteje v obliki kofeinskih tablet) se le-ta v telo absorbira v tankem črevesju in doseže najvišjo raven v krvi po približno eni uri. Ko je v krvi, ima na telo več vplivov:

• poživlja delovanje možganov,
• dvigne krvni pritisk,
• dvigne srčni utrip,
• poveča nastajanje želodčne kisline,
• pospeši sproščanje maščobnih kislin iz zalog v kri,
• pospeši izgorevanje maščobnih kislin v krvi,
• omogoča varčevanje z glikogenom v mišicah.

Kofein v telesu učinkuje še od 6 do 12 ur po zaužitju, vendar z redno uporabo (nekaj dni) telo razvije toleranco nanj. Predvsem za nekatere od naštetih učinkov, kot npr. vpliv na srčni utrip in pritisk.

Najpogostejši namen uporabe je njegov vpliv na budnost. Kofein namreč zasede receptorje za adenozin v možganih. Tako v času delovanja kofeina ta molekula, ki spodbuja utrujenost in sproščenost ne more učinkovati na možgane (1).

Z dolgoročno pretirano uporabo ga povezujejo z določenimi bolezenskimi stanji. Ob zmerni uporabi pa ima po raziskavah tudi številne pozitivne učinke na telo. Kot z vsem drugim velja tudi pri tem pravilo, da z uživanjem ni pametno pretiravati – vsaj zato, ker prepogosta uporaba povzroči razvoj tolerance in s tem manjšo učinkovitost ali celo neučinkovitost pri športu in rekreaciji.

Kakšen je vpliv kofeina na izgubo telesne maščobe?

Kofein ima več potencialnih učinkov, ki lahko pripomorejo k izgubi telesne maščobe. Pa si poglejmo, katere.

• zavira apetit,
• spodbuja nastajanje novih mitohondrijev (2),
• spodbuja sproščanje maščob iz maščobnih zalog,
• zmanjšuje kopičenje maščobe v maščobnih zalogah,
• spodbuja izgorevanje maščobnih kislin,
• odvaja vodo iz telesa.

Kot večina drugih spodbujevalnih snovi, kofein zavira apetit. S tem, ko zaužijemo manj hrane, v telo vnesemo manj kalorij, zato pa porabimo več zalog telesne maščobe. Ker moramo pri hujšanju zaužiti manj kalorij, kot jih porabimo sta sitost in nižji apetit seveda pomembna dejavnika uspeha.

Na izgubo telesne maščobe kofein vpliva predvsem prek dveh mehanizmov – zmanjša možnost kopičenja maščob v maščobnih celicah in spodbuja izločanja maščob iz maščobnih celic v kri, kjer so nato na voljo za energijo.

Seveda se maščobe najlažje porabijo, če v prehrani zmanjšamo vnos kalorij in mora telo porabljati maščobe iz zalog. Še posebej, če ob tem dodamo aktivnosti, pri katerih se za energijo porablja maščoba.

Največ maščobe se kot vir energije porabi pri nižje- in srednje intenzivni vadbi, pri zelo intenzivni vadbi pa se porabljajo predvsem ogljikovi hidrati. Vendar ima taka vadba večji vpliv na porabo maščobe kasneje v času po vadbi.

Zaradi svojega spodbujevalnega učinka kofein vpliva tudi na intenzivnejši in daljši trening, kar posredno vpliva na večjo porabo kalorij in s tem hitrejše hujšanje.

Kofein pa ima še en stranski učinek – lahko te pogosteje spravi do stranišča! V bistvu deluje kot blag diuretik, kar pomeni, da telesu pomaga izločiti več tekočine. Čeprav bo tehtnica kazala nekoliko manjšo težo, se je treba zavedati, da v tem primeru ne gre za izgubo telesne maščobe. Le vode v telesu je manj.

Zato je zelo pomembno, da ob njegovi uporabi spijete dovolj vode. Tako se izognete morebitni dehidraciji in ostajate hidrirani.

Seveda pa je za učinkovito in uspešno hujšanje najbolj pomembno, da poskrbimo za pravilen jedilnik za hujšanje.

Zakaj vzdržjivostni športniki uporabljajo kofein?

Izpostavil bi dva za vzdržljivostne športnike najpomembnejša učinka uporabe, ki lahko povečata sposobnost:

• varčevanje z glikogenom,
• zaznavanje napora.

Pri dolgotrajnih aktivnostih sta glavna vira, iz katerega telo dobiva energijo, maščobe v krvi in zaloge teh v telesu ter glukoza v krvi in njene zaloge v telesu, ki se pojavljajo v obliki glikogena v mišicah in jetrih.

Osnovni vir energije sta glukoza v krvi in njena oblika glikogen v naših mišicah. Dokler je njihova raven zadovoljiva, imamo dovolj energije. Vendar mišice za energijo porabljajo tudi maščobe. S tem ko porabljamo več maščob, varčujemo z osnovnim virom glikogenom.

Kofein spodbuja izločanje maščobnih kislin iz maščobnih zalog v telesu in spodbuja telo k večjemu izkoriščanju teh maščob za energijo, kar pomeni, da ohranja višjo raven zalog glikogena, s tem zagotavlja več energije in manj utrujenosti oziroma večjo vzdržljivost.

Kot kažejo raziskave, naj bi kofeinske tablete zmanjšale zaznavanje napora in bolečin, kar pomeni, da telo lažje premaga najtežje trenutke pri aktivnosti in podaljša čas njenega trajanja.

Kakšni so stranski učinki kofeina?

Kofein pa ima tudi potencialne negativne vplive, zato je pri uporabi z namenom izboljšati športne rezultate pri vzdržljivostnih športnikih nujna previdnost. Ob neupoštevanju določenih pravil lahko zaradi potencialnih stranskih učinkov uporaba vodi do slabše sposobnosti.

Lahko deluje diuretično, kar pomeni, da se potreba po tekočini in elektrolitih pri dolgotrajni aktivnosti še dodatno poveča. Občutljivi posamezniki lahko doživijo trebušne krče in tudi drisko.

Kombinacija trebušnih krčev in driske lahko močno zmanjša sposobnost športnika. Zato je treba uporabo obvezno preizkusiti že na treningih v pripravljalnih obdobjih.

Prednosti uporabe kofeina pri treningu z utežmi

Občasna uporaba pred treningom bo močno izboljšala intenzivnost treninga. Kofein s spodbujanjem živčnega sistema poživlja delovanje možganov in poveča koncentracijo. Vpliva tudi na varčevanje z mišičnim glikogenom.

Seveda pa ne gre pozabiti, da prepogosta uporaba vodi do tolerance in manjšega učinka. Če želite doseči maksimalen učinek, s katerim boste izboljšali trening z utežmi, ga je smiselno zaužiti največ 1- do 2-krat na teden pred težjimi ali pomembnejšimi treningi.

Kofeinske tablete – kako in kdaj jih uporabljati?

Njihova uporaba kot dopolnilo je čisto odvisna od vaših želja in namena. Razlika je, ali jih boste uporabljali za namene hujšanja ali pa ste morebitni športnik in želite izboljšati svoje treninge. Kako pa jih uporabljati, če izvajate le trening z utežmi?

Kako uporabljati kofeinske tablete pri hujšanju?

Kofeinske tablete imajo največji vpliv na izgubo maščobe pri uporabi 30 minut pred manj ali srednje intenzivno aerobno vadbo, najbolje zjutraj na tešče ali pa, če aerobno vadbo izvajate po treningu z utežmi na začetku treninga.

Kofeinske tablete naj bi zagotovile priporočen odmerek med 100 in 200 miligramov, najbolje v kombinaciji z L-karnitinom, ki pomaga pri prenosu maščobnih kislin, ki jih sprosti kofein, iz krvi v celične mitohondrije, kjer se porabijo za energijo.

Kombinacije obeh in tudi drugih podobnih snovi najdemo v tako imenovanih fat burnerjih.

Veliko posameznikov postopoma dodaja odmerke do trikrat dnevno tudi, če niso fizično aktivni (v tem primeru je učinek seveda manjši, saj vadba spodbuja večjo porabo maščobnih kislin za energijo), vendar nikoli po pozni popoldanski uri, saj lahko poslabša kakovost spanja.

Primer uporabe bi bil do maksimalno 100 miligramov zjutraj, ko vstanete (pred aerobno aktivnostjo), en odmerek okoli poldneva pred kosilom (z namenom zaviranja apetita) in en odmerek popoldan pred popoldanskim treningom z utežmi.

Kofeinske tablete naj ne presežejo vnos 400 miligramov kofeina, porazdeljenih čez ves dan.

Seveda je treba odmerek dvigovati postopoma, tako da se veča količino iz tedna v teden. Kot pomoč pri izgubi maščobe naj bi kofeinske tablete jemali v ciklu dolgem največ 12 tednov. Zaradi prilagoditve telesa se s časom učinek izgubi.

Uporaba kofeina pri vzdržjivostnih športnikih

Običajni odmerek, ki ga uporabljajo športniki in tudi v raziskavah, v katerih sodelujejo vzdržljivostni športniki, je približno 5 mg na kilogram telesne teže.

Kofeinske tablete je priporočljivo zaužiti nekaj ur pred aktivnostjo. Čeprav vrh v krvi doseže že kako uro po zaužitju, je glavni učinek, ki se kaže v večji izrabi maščobe za energijo, v nekaj urah po zaužitju.

Lahko pa jih porazdelimo tako, da del zaužijemo nekaj ur pred aktivnostjo, del pa tik pred dlje časa trajajočo aktivnostjo oziroma celo med njo, saj boste s tem poleg povečanja vzdržljivosti dosegli tudi vpliv na zaznavanje napora in bolečine.

Vendar je treba opozoriti, da je kofein rahel diuretik, zato se potreba po tekočini in elektrolitih ob njegovi dodatni uporabi še poveča, zato je treba poskrbeti za ustrezen vnos tekočine.

Redna ali občasna uporaba kofeina pri treningu z utežmi?

Podoben odmerek kot pri vzdržljivostnih aktivnostih se uporablja tudi pri treningu z utežmi, in sicer približno 5 mg na kilogram telesne teže.

Za najboljši učinek je priporočljivo, da kofeinske tablete uporabljamo le občasno in sicer le pred težjimi in pomembnejšimi treningi. Telo hitro razvije toleranco in pravega učinka več ne bo, razen če povečujete odmerek, česar seveda ne morete početi neomejeno, saj to lahko vodi do hujših stranskih učinkov.

3 zanimivosti o kofeinu

Kot zanimivost naj še omenim, da je bil kofein v velikih koncentracijah v krvi pred nekaj leti predmet doping kontrole (obstajala je določena meja, ki je lahko zaznana v krvi). To omejitev so odpravili, tako da se sedaj uporablja zelo pogosto in prosto.

Kofein je najpogosteje uporabljeno poživilo v sodobnem svetu. Ob pametni uporabi pa lahko pomagaj tako pri športni aktivnosti kot izgubi telesne maščobe. Vendar previdno.

Pretirana uporaba ima lahko tudi negativne učinke na telo. Prav tako pa lahko telo ob pretirani ali prepogosti uporabi razvije toleranco in se tako njegov pozitivni vpliv na telo močno zmanjša.

No, idejo o znatnem povečanju maksimalne dihalne kapaciteti bi raziskovalci na prvo žogo zagotovo zavrnili. Kljub temu pa adaptogene rastline in gobe v ekstraktnih oblikah uporabljajo kar uspešni kolesarji, številne ocene nekaterih izdelkov na tujih straneh so presenetljivo visoke in nenazadnje – začeli so jih uporabljati tako bodibilderji, crossfitarji in MMA borci. Poznam celo olimpijskega dvigovalca uteži, kateremu to dopolnilo res ni življenjskega namena, a je nad adaptogenimi rastlinami navdušen zaradi domnevno boljše regeneracije.

Kaj je bistvo dobrih adaptogenih rastlin in gob?

V članku se bom osredotočil le na eno izmed razlag, ki je v znanstveni skupnosti tudi največkrat navajana in v katero tudi sam verjamem. Adaptogene rastline in predvsem gobe (cordyceps) med športno aktivnostjo uporabljam, odkar vem zanje. V tem času sem spoznal, da gre za spolzek teren, saj le redke proizvedejo želeni učinek. Eden izmed njih je bil Neurosurge – pri Yamamotu so se odločili, da bodo poleg adaptogenov dodali tudi fosfatidilserin. Beseda malenkostno spominja na fosfolipidni ovoj možganov in zveza ni slučajna. Gre namreč za ključno snov, ki povezuje vse ostale živčne prenašalce in učinkovito viša tudi acetilholin (holin najdemo tudi v jajcih in je ključen za razmišljanje in pomnenje). Prvič sem izdelek, ki sicer vsebuje ašvagando, poizkusil na ferati Češka koča in težko bi rekel, da sem podlegel le placebu.

Sedaj pa k dvomu. Bistveno pri (ne)učinku izhaja iz načina oziroma truda pri vzgoji rastline ali gobe. Vzemimo za primer korenino ginsenga – ta mora rasti 6 let, medtem ko je proces s cordycepsom je še bolj delikaten. Ekstrakt mora biti obvezno standardiziran na določen odstotek aktivnih sestavin – nikoli ne bom pozabil gob “na žlico”, katere je proizvajalo ljubljansko podjetje v eni izmed Šiškarskih sotesk. Notri je bilo zmleto vse živo od micelija do…, učinka pa tudi po 20 g nisem občutil. Spet drugi v zemljo dodajo substrate za hitrejšo rast in prehitro zrela adaptogena rastlina ne more postreči z znatnimi učinki. No, k pisanju me je tokrat spodbudil nov izdelek italijanskega proizvajalca Tsunami nutrition Power Take Pure, ki se ponaša z 28 brezkofeinskimi odmerki in impresivnimi sestavinami. Sicer o njem težko sodim, poznam pa sestavine in glede na eminentnega proizvajalca – Italija da na hrano in prehranske dodatke več kot na avtomobile – verjamem, da so z izdelke priskrbeli le ekstrakte najboljših “gojiteljev”. Trenutno je v že na policah, jaz pa ga bom probal na kakem zimskem vzponu s konkretnim naklonom ali ob intenzivnem treningu nog, kjer vedno diham “na škrge”.

Adaptogene rastline + nootropiki = Recept za uspeh

Uspehu botruje dejstvo, da s te rastline v resnici “polživalice” – gobe s svojimi polisaharidi in samosvojimi snovmi prispevajo tako k nevroplastičnosti in odrasli nevrogenezi (nekoč so rast novih nevronov povezovali le z razvojem otroških možganov), kot zmanjševanju tveganja za nekatere bolezni. No, izdelek vsebuje gobo imenovano resasti bradovec (Lion’s mane), ki velja za najbolj naraven nootropik med vsemi. Vseeno se tu ne bomo osredotočili na kognitivne in zaščitne funkcije gob, temveč na stresorje.

Če te bolj zanimajo nootropiki, spomin, procesiranje informacij in naravni načini za obnavljanje nevronskih povezav, si preberi naš članek o nootropikih. Za vas smo izbrali smo najbolj naravnega. V telesu se dogajata dva procesa – long-term potentation gradi nove nevrone, medtem ko long-term depresion ponavadi vodi v degenerativna stanja. A tudi slednjo do določene mere potrebujemo – med spanjem smo namreč v podobnem stanju, da se živčevje spočije in pripravi na izzive jutrišnjega dne.

Ali lahko adaptogene rastline in gobe izboljšajo zmogljivost in kako?

Dolgotrajen in intenziven šport je kar agresiven stresor za organizem. Mehanizem delovanja adaptogenih rastlin je dokaj enostaven, čeprav si celo raziskovalci niso enotni. Sklepajo, da imajo adaptogene rastline in gobe zmožnost, da do določene mere reciklirajo stresne hormone (to nista samo noradrenalin in kortizol, temveč cela kopica njunih variacij). Živčni prenašalci so aktivni samo, kadar so v sinaptični špranji med dvema nevronoma, ne pa tudi v njem. Čeprav nastajajo v različnih žlezah ali celo v črevesju, so v manjših količinah prisotni tudi nevronih. Kvalitetno vzgojeni adaptogeni so po mnenju znanstvenikov zmožni razgraditi stresne hormone nadledvične žleze (gre za skupino glukokortikoidov, od katerih je najbolj znan stresni hormon kortizol) in jih na ta način deaktivirati. Nekateri adaptogeni naj bi “reciklirali” bolj klasične stresne hormone, drugi se dotaknejo tudi odvečnega dopamina – ta živčni prenašalec je pomemben za naš občutek nagrajevanja, a se v določenih primerih pretvori v relativno agresiven adrenalin. Nevron jih v taki obliki lahko privzame nazaj v svoje mreže, kjer so neaktivni in znova pripravljeni na svojo glavno nalogo.

Adrenalin in kortizol se namreč izločata sočasno oziroma zaporedno. Prvi sproži reacijo “boj ali beg” (višji utrip in tlak ter pospešeno sproščanje glukoze v kri), medtem ko kortizol poleg prvih dveh procesov zavre tudi vnetje (supresira imunski sistem). Vsi ti procesi imajo v telesu pomembno vlogo, škoduje pa, če kadar trajajo predolgo. Na kakšen način se zaradi adaptogenih gob poveča zmogljivost med aktivnostjo, bomo razložili v naslednjem poglavju, saj ne smemo pozabiti tudi na samo regeneracijo. V kolikor stresni hormoni v krvi ne vztrajajo še celo noč, se mišica ne razkraja, aminokisline pa pridejo po kapilarah globje in bolje preskrbijo vlakna s hranili.

Verjetno gre omeniti tudi, da je zaradi manj časa “izklopljenega” imunskega sistema tudi odpornost organizma boljša. Dr. Nada Rotovnik Kozjek navaja, da “so športniki neposredno po izčrpljujoči telesni aktivnosti od 3 do 72 ur bolj izpostavljeni okužbam“. Ob tem dodaja, da je za “dober odziv telesa na telesno vadbo enako kot sama telesna vadba pomembna tudi regeneracija“, pri čemer kot ključni predpogoj izpostavlja predvsem dovoljšno preskrbo z energijo med treningi. No, sedaj pa k najzanimivejšem delu.

Mnogi po daljši uporabi adaptogenov (>3 tedne) opazijo, da imajo pri najzahtevnejših aktivnostih “več zraka”. To zmotno pripisujejo povečanemu VO2max, ki pa je odvisen bolj od kvaitetnega trening plana (temu se reče trening pragov: od sweetspota do anaerobnega praga) in prekatnega volumna srca. Najprej so jih uporabljali kolesarji in triatlonci, potem crossfitarji in MMA-jevci, sedaj pa njihove prednosti spoznavajo tudi fitneserji in bodibilderjii, ki poskušajo povečati intenziteto treninga in izboljšati regeneracijo.

Kaj imajo adaptogene rastline in gobe z našimi žilami?

Za konec bomo predstavili osnovni mehanizem, zakaj resni športniki ob izpolnjenih pogojih (recimo dovolj kalorij) občuti nekakšno lahkotnost dihanja in zmožnost podaljševanja treninga. Logika je enostavna – stresni odziv zaradi športne aktivnosti krči žile (vazokonstrikcija), manjša prisotnost s stresom povezanih hormonov pa sprošča gladke mišice v žilah (vazodilatacija).

Poglejmo zgradbo žile. Slišali smo že, da so njihove stene zgrajene iz gladkih mišic, ki s krčenjem in sproščanjem ustvarjajo želen tlak. A tik za njimi je še ena plast celic, ki jo imenujemo endotelij in ima številne vloge: preprečuje iztekanje krvi iz žile, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, po drugi strani pa hitro nastaja tudi na obolelih mestih, saj je zadolžen za tvorbo novih žilic. Ker se plast endotelijskih celic poveča tudi pri vnetjih in rakavih obolenjih, je imel v medicini dolgo časa negativen prizvok.

No, najpomembnejša vloga endotelijskih celic je žilno krčenje oziroma sproščanje, kar uravnava krvni tlak in tu obstaja največja povezava z delovanjem adaptogenov. Pod mikroskopom pa izgleda kot “jezičasta” sluznica, ki se glede na zahteve telesa relativno hitro (recimo v pol leta) poveča na mestih, kjer je potrebno (pa najsi gre za ramenske mišice dvigovalca uteži ali obolelega za rakom). Ker endotelijske celice dobesedno migrirajo, ga imajo nekateri samega po sebi za organ.

Ko imamo žile zaradi adaptogenih rastlin bolj sproščene, kisik ob pomoči endotelija lažje pride do oddaljenih mest in reagira s hranili, kar privede do učinkovitejšega gibanja. Oksidacija hranil je namreč osnova za naše gibanje, pa naj bo izteg roke, ki ugasne budilko na nočni omarici ali tek “ultrašev” na 100 milj Istre. Naši treningi so tako daljši, bolj intenzivni, upam si celo ugibati, da bi kolesar testu izkazali celo večjo moč (W/kg).

Mimogrede, na Tibetu rastoč cordyceps je zajedalska gliva, iz njenih spor pa prične rasti goba iz prebavil gostitelja – seveda pri živem telesu. No, strah pri ekstraktu je odveč – s presledki jo uživam že 10 let in razen hernije, ki sem jo pridelal na sedečem horizontal rowu, iz mene ni zraslo še ničesar. No, bogati kitajski veljaki to pravilo kršijo in si cordyceps iz Tibeta podarjajo kot darilo – je indikator družbenega sloja, cena nabranega (ukradenega) grama pa je višja od cene suhega zlata.

Je moja teorija o adaptogenih gobah točna?

Verjamem, da je v dobršni meri drži, saj gre le za opis našega odziva na katerikoli stresor. Vem pa tudi, da je razlaga močno poenostavljena, saj mi je leta 2015 v okviru takratnega start-upa prišla v roke (pravzaprav v PDF) “bukla” s 1500 stranmi, ki opisuje le ekcitacijo živčnih celic. Prebral sem manj kot 1 % vsega, ravno toliko, da vem, kako kompleksna je tematika, in koliko v resnici ne vem. Stresni odziv določa vse od stalnega menjavanja signala med inhibicijo in vzburjenjem (nevrologi to imenujejo depolarizacija), nič manj pa niso pomembni nekateri ioni (magnezij umirja t.i. streljanje nevronov). Na drugi strani ne smemo pozabiti na spremenljivo možgansko valovanje – zeleni čaj proizvede podobne 8-12Hz valove kot sanje (dreaminess without sleepiness), zato se študentje tudi lažje učijo in pomnijo.

Nasploh so adaptogeni zanimivi, ker umirjajo kofeinski “rush”, ki je za nekatere moteč, spet za druge pa užitek posebne vrste. Zdi se, da je ob adaptogenih za isti učinek potrebna tudi manjša količina kofeina.

Za konec pa še trezno o kredibilnosti študij – žal so adaptogene rastline desetletja raziskovali predvsem Azijci (in Rusi), kjer pa revije v luči zahodnih univerz nimajo visokega faktorja vpliva oziroma “citation indexa” (vsi predavatelji se borijo za pike, da pridobijo / obnovijo profesuro, za to pa potrebujejo pa objave v Cell in podobnih revijah). Najboljša ocena bo kar samoeksperimentiranje, pri čemer raje verjamimo, da nekaj ne deluje – marsikaj res nima opaznega učinka, so pa določene naravne snovi, katere te pozitivno presenetijo.

Kdo bo prvi probal Tsunami Power Take Pure? Jaz, vi ali Grom? Koda za popust je gobe5.

Najbolj iskano: Slovenske adaptogene rastline seznam

Malce drugače je to pri vzdržljivostnih športnikih. Kolesar, triatlonec, nogometaš, gorski tekač bo težko dalj časa uporabljal izdelek, ki bo temeljil le na dobrem marketingu. Zato nam je padel v oči Yamamotov NeuroSURGE. Ima le tri sestavine, dva adaptogena in en nootropik – je brez kofeina, količinsko je dovolj zastopan, cena je zmerna. Mi smo ga testirali pri vzponu na Češko kočo, ki po ferati (D/E) vzame slabi dve uri, kombinira pa tako moč kot vzdržljivost.

ADAPTOGENI

Adaptogeni so super (preveri sam). So snovi, ki izboljšujejo fiziološki odziv na stresor. V našem primeru je stresor sama fizična aktivnost. Telo jo zelo hitro – sploh če ne jemo ali spimo dovolj – zamenja za bolezen in sproži množico odzivov, ki nas želijo zavarovati. V prvi liniji obrambe nasptopata adrenalin in kortizol (stresni hormon), ki telo pripravita na soočenje z infekcijo ali beg pred napadalcem. Najbolj očitne so krčenje žil, kar zviša krvni pritisk, sproščanje glukoze v kri, začasna zaustavitev vnetij, manjša tvorba spolnih hormonov. Vse to po domače pomeni, da pogosto treniramo “našponani”, s slabo regeneracijo, visokim tlakom in kar najbolj občutimo – z močno znižano dihalno kapaciteto (VO2max). 

Adaptogeni so zmožni reciklirati stresne hormone in jih poslati iz aktivne oblike (kadar so v sinapsi, so aktivni) nazaj v ostale dele živčevja. In če na tej točki zaključimo z biokemijo, moramo izpostaviti še slabo lastnost adaptogenov – le malo od njih je to dokazalo v kliničnih študijah na treniranih športnikih. Na srečo je en izmed njih ašvaganda. 

Ašvaganda

Ašvaganda (ashwagandha ali indijski ginseng) je strokovno gledano edini adaptogen, kateremu fiziologi ne morejo očitati nemerljivosti. Ne glede na vpetost v vadbo, je ašvagandi v različnih študijah uspelo med 15 %  in 28 % znižanje stresnega hormona. Ob vseh prirejenih navedbah ob izdelkih lahko rečemo, da gre za signifikanten podatek, kakršnega težko najdemo še pri katerem naravnem ekstraktu (prekaša ga glukoza). Z nižjo stopnjo stresnih dejavnikov pa je povezan tudi ašvagandin tonični učinek po vadbi – manj kortizola pomeni tudi boljša regeneracija. In to je raziskovalcem uspelo dokazati celo na primeru hipertrofije – torej med dvigovalci uteži. 

Dobri obeti kažejo tudi samemu višanju VO2max. Indijski študiji, ki je v 12-tedenskem panelu spremljala poklicne kolesarje, je uspelo dokazati tako zvišanje VO2 max, kot podaljšati čas do odpovedi. A ker vemo, da je:

Naša presoja: ašvagando, če je kvalitetna, jo občutimo že zelo hitro. Primerna je tudi za uporabo v večernem času.

Rodiola 

Rodiola oziroma rožni koren (Rhodiola rosea) je gorski adaptogen, ki raste tudi v naših krajih (Tuhinjci ga poznajo pod izrazom Rožnburc). Če so učinki ašvagande bolj fiziološko merljivi, deluje rodiola bolj mentalno – številne študije (tako med študenti, kot nočnimi delavci) potrjujejo zmanjšanje utrujenosti (fizične, mentalne in izboljšanje nevromotorike). 56 zdravnikov, ki so delali nočno delo, so podvrgli petim različnim testom (asociiativno razmišljanje, kratkoročni spomin, računanje, koncentracijo in avdio-vizualna percepcija) – pri vsakem tipu testa so že v prvih dveh tednih zaznali statistično pomembna izboljšanja. 

Pri športnikih rodiola ne deluje preko modeliranja stresnega odziva, pa tudi ne izboljša same fizične vzdržljivosti – izboljša pa fokus in psihomotorične izvedbe samih vaj, s čimer lepo dopolnjuje delovanje ašvagande.

Naša presoja: Rodiolo bolje zaznajo ženske, odziv se poveča glede na količino in obdobje jemanja. Njen učinek je bolj psihostimulativen kot ašvagandin.

FOSFATIDILSERIN

Prvič slišiš? Mi pa ne. Že beseda fosfat daje vedeti, da ima vlogo v možganih, saj so te oviti v fosfolipidni dvosloj. V maščobah topen predstavlja 10 % celičnih maščob, v telesu pa ga imamo kar 60 g. Ne le, da gradi membrane živčevja, zadolžen je za medcelično komunikacijo in povezovanje različnih živčnih prenašalcev. 

Človek, ki malo bolj pozna delovanje možganov, se bo začudil, zakaj izdelek ne vsebuje kar vira holina (npr. citiholin). Holin je prisoten v različni hrani (jajca, ribe, govedina) in tvori naš osnovni prenašalec za razmišljanje in spomin (acetilholin). Med daljšo fizično, pa tudi mentalno dejavnostjo se zaloge le-tega zmanjšajo in tu bomo težko neposredno nadomeščali zmanjšanje acetilholinske zaloge. No, fosfatidilserin izboljša delovanje nekaterih energijskih encimov, poveča pa razkroj tistih, ki razgrajujejo acetilholin. Na ta način poveča celokupno količino našega miselnega prenešalca, ki je – mimogrede –  zadolžen tudi za mišično delo (bolj točno, za ekstenzijo mišice).

Pri marsikaterem produktu smo že opazilil, da vsebuje vir holina, kar opazno dvigne razpoloženje in motivacijo za trening. Fosfatidilserin je nadgradnja slednjega, ki deluje na drug, verjetno bolj učinkovit način. Morda je fokus, ki smo ga opazili pri uporabi izdelka, pripisati tudi izboljšanju delovanje možganskih valov, saj se snov uporablja tudi neinvazivni dodatek pri otrocih, ki trpijo za ADHD.

VITAMIN C

Tu je še četrta sestavina, ki smo jo nekako spregledali. Vitamina C je kar 500 mg. Ko smo na proizvajalčevo stran preverili, zakaj je v izdelku za vzdržljivost vitamin C, nam je podal logičen odgovor – po naporni vadbi imunski sistem okreva in je posledično bolj dovzeten za okužbe. In s tem se močno strinjamo. Sploh če treniramo z zmanjšanim vnosom glukoze, nam že sam stresni hormon omeji delovanje imunskega sistema. A vedeti moramo, da vitamin C deluje tudi protivnetno (sploh v količini 0.5g), vnetja pa so močan signal za adaptacijo. To po domače pomeni, da brez vnetij ni rasti novih mišic. Vitamina C se, podobno kot aspirina ali ibuprofen, poklicni športniki izogibajo ravno zaradi podobnega delovanja – olajša “muskelfiber”, ki pa ni nič drugega kot predstopnja v nastajanju zmogljivejših tkiv. 

Celokupno dodatek vitamina C ob nepravem času ne zmanjša odličnega prepleta ostalih treh sestavin, bi pa se sami, če bi imeli možnost, za odpornost v izdelek raje vključili cink. Uživanje vitamina C neposredno po treningu zaradi zaviranja mišične sinteze odsvetujemo vsem, ki trenirate za tekmo ali si s športom služite kruh (preberi blog Zakaj ne vitamina C po treningu).

KONČNA OCENA

Najboljši? Damo mu iskreno oceno 4/5. Naslov je morda pretiran, saj osnovo vzdržljivosti tvorijo izotonični napitek, gelčki – preveri ponudbo 10x SiS geli – regeneracijski napitek, a izdelek je vseeno med boljšimi, ko želimo napredovati.

Izdelek je primeren tako za kombinacijo s kofeinom, saj omili učinke pretirane vzburjenosti, po drugi strani pa je eden izmed redkih, ki dvigne “mindset” tudi v večernem času. Izdelka se ne bodo branili niti študentje v času izpitov. 

Najbolj iskano: kako povecati vo2 max

Imajo pa radosti na snegu eno specifičnost – zaradi navdušenja, vsega lepega ali pa zaradi zdrave tekmovalnosti med prijatelji se nevede poveča poraba energije. Doma se prekladamo od hladilnika do “špajze”, na smučeh pa nas poganja le strast.

Zato je treba na snegu, sploh če smo daleč od civilizacije, gledati na uro. Če je naša dejavnost recimo turna smuka, kjer ne prodajajo ob vsaki sedežnici hot-doga, se poslužimo timerja. Ne hecamo vas, piski na ročnih urah so stalnica med kolesarji in če se težko spomnite, da je ena ura mimo, si nastavite odštevalnik. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste kognitivno in fizično “osiromašeni” ravno v situaciji, ko boste moč in treznost najbolj potrebovali.

DEHIDRACIJA, KRČI, ZDAJ PA ŠE IZGUBLJENI. JE TO MURPHY ALI OBSTAJA POVEZAVA?

Saj ni res, pa je. Znova smo se zafrknili pri količini čaja – ta je iz termo posode izginil že ob enih popoldne. Pa nam sploh ni vroče…

Usta postajajo suha, mi pa vedno bolj tečni – pojavljajo se mišični krči, delamo nerazumne in panične odločitve. Ne da se nam “štancat” nazaj na označeno smer, domov bi šli kar v dolino – gotovo nas bo pobral kak štopar ali bomo skočili na kak vlak. Saj v dolini so vlaki, kajne?

Že dolgo preden smo izpili zadnji deciliter čaja, smo se zasmučali v neznano dolino – da smo v težavah, smo se zavedli šele, ko je naša zadnja stegenska mišica pričela čudno dregetati. Težave pripišemo dehidraciji. Je res voda, tisto kar potrebujemo? Ne, magnezija nam manjka, saj povsod piše, da je magnezij proti krčem.

No, magnezij je super mineral (sploh za večerni čas), a med vadbo ga ne izgubljamo, mišica pa ga “proizvaja” samo. Pri naporu ali ob bolečini se ta poveča, saj gre za “umiritveni” mineral, ki deluje predvsem na ionski ravni.

Omenili smo krče. Mnogi v izogib krčem uživajo magnezij ali multimineralno šumečko. S tem ne bo nič narobe, bo pa magnezij v napitku kvečjemu uničil toničnost napitka. In to je glavna težava večine (razredčenih) izotonikov – minerali v razredčeni tekočini težko potujejo proti gosti krvi, ki je zasičena s soljo, lipoproteini, aminokislinami in še s čim. Na tej točki moramo poudariti, da človek v 99% primerih izgubi le natrij (sol) in to je potrebno nadomeščati. Uživanje vode brez natrija lahko vodi v resne zdravstvene težave, med katerimi pa ni mišičnih krčev.

V večini primerov pri zimskih športih – v primerjavi z maratoni – ne gre za neravnovesje elektrolitov, čeprav nemalokrat pride do hiponatremije. Neravnovesje morda prispeva k bolj nerodni motoriki in izčrpanosti, a razlog večine mišičnih krčev leži v popolnoma drugačni vzročnosti:

Zanimivo dejstvo je tudi, da z masažo krč ponavadi popusti – masaža pa nogi ni podarila prav nič novega magnezija, kajne?

HIDRACIJA ALI ENERGIJA?

Večkrat se sliši, kako tudi suh, mrzel zrak vodi v dehidracijo in kako hitro lahko dehidriramo. Pa vendar se gre vprašati, ali smo v resnici dehidrirani, ali morda bolj lačni? Ja, hrana nam ne paše, to pa ne pomeni, da nismo izčrpali tistega pol kilograma glikogena. Telo začne trošit ketone, ki pa so – če nismo stalno v prehranski ketozi – za nas nekaj novega in predvsem neoptimalnega.

Spomnimo se, kako je ta dilema sprožila nestrinjanje med zdravnico dr. Nado Kozjek Rotovnikovo in kineziologom dr. Timom Podlogarjem. Prva je zagovarjala časovno spremljanje izgube tekočine, Tim pa je poudarjal predvsem fuelling, torej sprotno nadomeščanje glikogenskih zalog – telo namreč na žejo prej ali slej opozori, na “Zid” (Hitting the wall) pa šele takrat, ko je prepozno. Kdo ima prav, bi težko sodili, lahko pa sami potrdimo, da ljudje (pozimi in poleti) trenirajo relativno podhranjeni. Izotonični napitki, energijske tablice, banana, datlji, sendviči, to je tisto, na kar pozabimo in vpliva na različne procese, od sprejemanja odločitev do mišičnih krčev.

Energija in hidracija se fiziološko gledano prepletata in kot taki bi morali obstajati tudi v zavesti športnikov. Izotonični napitki danes vsebujejo različne vire ogljikovih hidratov (maltodekstrin, fruktoza), ki poskrbijo za optimalni, ponavadi hipertonični privzem mineralov preko sluznice. Zaradi zakonitosti pasivnga prehoda tekočin je natrij (sol) izjemno težko spravit nazaj v kri. Kri bo vedno bolj slana od izotonika in izotonik bo vedno bolj sladek od krvi – le s hidrati nasičen “izotonik” spravi elektrolite tja, kamor spadajo. V praksi mora zato biti izotonik – sploh kadar izgubljamo več natrija (poletje, slaba oblačila) – rahlo hipertoničen.

KAJ IMA KISIK Z ENERGIJO IN KAKO HITRO ZAČNEMO HALUCINIRATI?

Imeti čim dlje polne glikogenske zaloge je pomembno tudi zaradi optimalnega delovanja možganov in živčevja. Človeško telo ne deluje po vzoru rezervarja za gorivo – že malo pod polovico motorični senzorji zaznajo prihajajočo krizo in omejijo mišično delo. To pri smučariji ali gorništvu lahko pripelje do polovične izvedbe giba in posledično do poškodbe ali padca:

Ko smo resnično “dehidrirani”, lahko pademo tudi v delirij. Delirija se v začetni stopnji ne bomo zavedali. Ta ni posledica dehidiranosti, temveč pomanjkanje glukoze ter motenj v delovanju našega delovnega spomina, ki ga ureja acetilholin. Razdalje se nam podaljšajo, v daljavi vidimo vzorce predmetov, ki ne obstajajo. To je klasična posledica padca acetilholina v telesu in mnogi od nas smo to že doživeli, le da smo zaplet pripisovali dehidraciji. Temu se izognemo, če upoštevamo:

• med celodnevno aktivnostjo, v kateri nimamo planiranega obroka, vsako uro zaužijemo med 45 g in 60 g lahko prebavljivih ogljikovih hidratov,
• izotonični napitek naj vsebuje kombinacijo glukoze (maltodekstrina) in fruktoze
• izotonični napitek naj vsebuje natrij (sol), ne pa preveč magnezija,
• kombiniramo vse, kar je nežno do našega želodca: mehak kruh brez skorje, izotonične napitke, energijske gele in energijske ploščice, banane, toaste in “tramezzine”,
• napornejši del poti uživamo ogljikove hidrate (izotonik, gel, toast z marmelado), sestopni lahko dodajamo maščobo (toast s pršutom, jajca, mastne sire, MCT olje).
• tempirajmo več manjših obrokov in
• vedno imejmo zalogo za nepredvidene situacije.

Opozoriti moramo, da se z višino zmanjšuje tudi količina kisika – energijski substrat za naše gibanje pri visokem pulzu tvorita kisik in glukoza, do določne mere se ustvarja tudi iz maščobnih kislin. Manj, kot imamo na razpolago kisika, več sladkorja bomo morali zaužiti za isti učinek oksidacije, ki poganja naše roke in noge. To občutimo že na višini okoli 3000 m. V kolikor smučamo iz Monte Rose in se nahajamo nad višino 4000 m, bomo lahko poleg rahlega glavobola deležni tudi šibkosti mišic – te posledica dejstva, da uživamo premalo ogljikovih hidratov, ki se slabo oksidirajo zaradi manjše količine kisika (pravzaprav je tlak manjši, pa zrak težje pride na prava mesta).

KAJ JESTI ZA ZAJTRK IN KAJ ZA VEČERJO?

No, za energijo sta pomembna dva obroka. Večerja naj bo mešanica kompleksnih in enostavnih ogljikovih hidratov – s testenimami ponavadi ne moremo zgrešiti. Izogibajmo se vlaknin – tudi zelenjave, ki nam bi povzročala prebavne težave.

Kaj pa profesionalni športniki največkrat izberejo za zajtrk?

Zajtrk prvakov pred tekmo je zelo pogosto mlečni riž. Idealno razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami je združeno z lahko prebavljivostjo, za dodatno aminkislinsko vrednost pa lahko dodamo tudi z levcinom bogat kazein ali sirotkine beljakovine. Beljakovine izberemo glede na svojo potencialno občutljivost na laktozo.

Pri obrokih velja pravilo, da je druge težko usmerjati, kaj naj vsebuje njihov popoln obrok. Vsak mora testirati glede na lastne občutke in ga naslednjič temu primerno prilagoditi.

KAJ PA BELJAKOVINE IN REGENERACIJA?

Zadostni in redni regeneracijski obroki so pogoj, da vam bodo športne aktivnosti na snegu v resničen užitek. Se posebej to velja za zimske počitnice, ko ste športno aktivni ves dan več dni zaporedoma. Ampak tu vam gotovo niso povedali, da stopnjo regeneracije bolj določa uživanje energetskih substratov med treningi, kot pa močan regeneracijski obrok:

Seveda moramo najti kompromis, saj nihče ne želi iskati improvizirane školjke nekje na “abzajlu” ali pod majhno smreko mondenega smučišča. 60 g OH ni bilo povezano z nobenimi prebavnimi težavami, 120 g pa z mnogimi. Profesionalni športniki to rešujejo z ustrezno kombinacijo glukoze in fruktoze ter treniranjem prebavil (training the guts).

Kakšen naj bo torej idealen regeneracijski obrok, če smo omejeni s pomanjkanjem običajnih kuharskih sestavin? Najbolj enostavno je imeti pri roki sirotkine beljakovine, ki jih zmešate z virom OH, kot je recimo maltodekstrin. Razmerje boste določili sami, odnosno na količino hranil med zimskim treningom (izotonik, kruh, krofi, banane, Haribu…). V kolikor pa se vam ne ljubi igračkati s športno prehrano, izberite enega izmed že pripravljenih regeneracijskih napitkov.

Enako pomemben je drugi regeneracijski obrok, ki sledi napitku – ponavadi gre v zimskem času kar za večerjo. Če si zvečer ne moremo pripraviti trdnega oziroma toplega obroka, je najprimerneje zaužiti desert iz mlečnih beljakovin na osnovi kazeina, saj tako omogočimo enakomerno sproščanje aminokislin med spanjem. Kazein lahko zmešamo med obogatene ovsene kosmiče, bebi piškote, ajdov kruh ali karkoli, s čimer napolnimo glikogenske zaloge. Poudariti moramo, da ob zajtrku z ničemer ne moremo toliko napolniti glikogena do tolike stopnje, kot bi ga lahko ob večerji.

Med treningom lahko zaužijemo kako proteinsko čokoladico, vendar naj bodo te podrejene energijskim tablicam:

SO BCAA REŠITEV PROTI RAZGRADNJI MIŠIC?

BCAA so aminikisline levcin, izolevcin in valin, ki jih telo mišično obremenitvijo oksidira in porabi za energijo. Ugodna posledica uživanja BCAA pred in med treningom je zmanjšanje porabe mišičnega glikogena in glukoze v krvi za energijo, kar omogoča daljšo vadbo. Ampak ključ se skriva v levcinu – aminokislini, ki sproži mišično gradnjo. Gre za pogojno delovanje – pri vzdržljivosti se je izkazalo, da BCAA delujejo le, če imamo v krvi tudi dovolj ostalih aminokislin.

Za dolgotrajno aktivnost zato obstaja boljša opcija. EAA ali esencialne aminokisline. 9 je boljše kot 3, kajne? Ob pogoju, da smo zajtrkovali mlečni riž s sirotko oziroma s kazeinom, bo visoka vsebnost levcina ob dodatnih osmih aminokislinah sprožila mišično rast tudi, ko nam bo zmanjkovalo “cukra. ” Pred vsako celodnevno zimsko aktivnostjo priporočamo z beljakovinam bogat zajtrk ter čajno žličko esencialnih aminokislin EAA za kasneje – seveda v izotoničnem napitku ali sladkanem čaju.

OSTALA DOPOLNILA: ČE JE KISIKA MANJ, NAJ BO VSAJ “KRVI” VEČ

Dolgotrajna aktivnost na snegu poveča količino stresnega hormona kortizola mnogo bolj kot enourna vadba v fitnesu. Kortizol začne sprožati številne obrambne mehanizme – v kri pride več glukoze, žile se skrčijo, mišica se prične pretvarjati v energijo, imunski sistem se ugaša. No, ker se ponavadi obremenjujemo le z vizualnim (koliko mišic smo izgubili), naj na tem mestu omenimo krčenje žil (govorimo o pretočnosti). S tujko to imenujemo tudi vazokonstrikcija, gre pa za posledico utrujenosti in umetnega občutka nevarnosti.

.S športom povzročeni stres najlažje moduliramo z zadostnim vnosom ogljikovih hidratov. Obstajajo pa rastlinske snovi in gobe, ki reciklirajo stresne dejavnike in jih pošljejo iz sinapse nazaj v rezervo. Imenujemo jih adatptogeni in daleč najbolj učinkovita je ašvaganda. Izdelek Adapt vsebuje standardiziran ekstrakt ašvagande in fitokompleks rjave morske alge – gre za izredno učinkovit VO2 max booster, ki modulira stresne dejavnike in sprošča gladke stene v krvnih žilah. Sploh gorniki, ki se vzpenjajo nad nivo Triglava, opazijo več “zraka”, kar pa seveda ni posledica povečanega eritropoetina, temveč le boljšega kroženja kisika in izboljšane pretvorbe energije.

Na tej točki bomo z zimskimi dodatki zaključili. Namerno smo pozabili dopolnila za imunost, saj ne obstaja boljšega vitamina, kot je dovoljšna preskrba z energijskimi substrati. V kolikor pozabljamo na to in smo še v dvajsetih, se bomo po vsej verjetnosti izvlekli brez poškodbe, bo pa regeneracija in počutje naslednji dan na mnogo nižji stopnji, kot bi lahko bila.

Zima je tu, moramo priznati, da smo jo lani kar pogrešali. Vsem zato želimo veliko zimskih užitkov, odlično regeneracijo in čim več iskrivih načrtov za naslednje mesece!

Najbolj brano: Zakaj ne vitamina C po treningu?
Najbolj iskano: hrana za smučanje

Med športniki in rekreativci, ki se ukvarjajo s kolesarjenjem, tekom in drugimi vzdržljivostnimi aktivnostmi, je v preteklosti veljajo prepričanje, da so v njihovi prehrani pomembni le ogljikovi hidrati. Tako je večina športnikov pred vadbo, med njo in po njej uživala velike količine živil z visoko koncentracijo sladkorjev. Naši dedki so uživali žlice sladkorja z malinovim sirupom ali medom, da so imeli dovolj energije, pozneje pa so se začeli pojavljati najrazličnejši ogljikohidratni energijski napitki.

Danes je tako na trgu nešteto izdelkov, ki nam omogočijo več energije in vzdržljivosti. Toda kateri dodatki k prehrani so dejansko učinkoviti? Ne samo na papirju, ampak tudi v praksi?

Poskrbimo za dovolj energije

Prehranska dopolnila, ki jih uživamo med vadbo, služijo nadomeščanju izgubljenih vitaminov in mineralov. Posebnost je njihova sestava, vsebujejo namreč mešanice različnih ogljikovih hidratov: fruktoze, glukoze, različnih oblik škroba in podobno. Katera mešanica je najboljša, morate ugotoviti sami, saj je odziv telesa na različne mešanice različen.

Prehranska dopolnila za vzdržljivostne športnike in rekreativce se pojavljajo v različnih oblikah: kot geli, praški, že pripravljeni napitki ali raztopine, šumeče tablete in podobno. Vsaka izmed različic ima svoje prednosti in slabosti. Koliko posameznega dodatka zaužiti, je odvisno od trajanja aktivnosti. Pri aktivnostih, ki trajajo manj kot eno uro, jih ni potrebno dodajati, razen neposredno po aktivnosti.

Pri pripravi napitkov je priporočljivo upoštevati nekaj osnovnih napotkov. Priporočam vam, da je koncentracija sladkorjev v pijači relativno nizka – pijača ne sme biti zelo sladka. Na tak način boste dosegli boljšo hidriranost telesa in se izognili nepotrebnim težavam z želodcem. Izgubljeno tekočino nadomeščajte stalno, ne čakajte, da postanete žejni, takrat dehidracija namreč že nastopi.

Hitra in priročna malica

Ploščice so priročna in hitra malica, ko smo dlje časa zunaj v naravi in si ne moremo privoščiti konkretnega obroka. V osnovi jih delimo na beljakovinske in energijske, razlika je v tem, da beljakovinske vsebujejo nekoliko večji delež beljakovin in manj sladkorja.

Energijske ploščiceso pogosto sestavljene iz sadja, žit in raznih vrst sladkorjev. Oskrbijo nas s hitro in dolgotrajno energijo. Vsebujejo malo maščob, beljakovin in vlaknin, zaradi česar so lažje prebavljive.

Beljakovinske ploščice, poleg ogljikovih hidratov, vsebujejo tudi beljakovine. Zaradi višjega deleža beljakovin predstavljajo boljšo izbiro za nadomestilo obroka, saj nas nasitijo za dlje časa, ne povzročijo močnega nihanja ravni krvnega sladkorja in poskrbijo za hitrejšo regeneracijo že med samo aktivnostjo.

Ne pozabite na regeneracijo po aktivnosti

Pomanjkanje beljakovin v prehrani pomeni razpad zdravih celic, saj le-te nimajo dovolj gradnikov za svojo obnovo. To posledično pomeni izgubo fizične moči, večjo izpostavljenost poškodbam in slabo regeneracijo. Če torej želimo hitro regeneracijo, moramo telesu zagotoviti prava hranila v pravilnih razmerjih čim hitreje po končani aktivnosti. Priporočam vam napitek, ki vsebuje kombinacijoogljikovih hidratovinsirotkinih beljakovin, ki so eden izmed najboljših in najbolj praktičnih prehranskih dodatkov. Ste vedeli, da je sirotka osnovna hrana najbolj nežnega bitja na svetu – novorojenčkš Beljakovine materinega mleka so namreč 60 odstotkov sirotke in 40 odstotkov druge mlečne beljakovine, kazeina. Sirotkine beljakovine (whey) najdete v beljakovinskem praškuMaxximum Pure Whey.

Regeneracijski napitek si lahko pripravite sami s kombiniranjem ogljikovih hidratov in beljakovin v razmerju približno 3 : 1. Med najboljše vire ogljikovih hidratov spadatamaltodekstrinin posebna patentirana formula, ki jo najdemo v izdelkuVitargo. Kot vir beljakovin pa, kot sem že omenil, za največjo učinkovitost, izberite sirotkine beljakovine.

Seveda so dobra izbira tudi že pripravljene kombinacije ogljikovih hidratov in beljakovin v podobnem razmerju (Muscle Mass, Boom! Gainer, Extreme Mass Gainer, Metapure Massin podobni).

Za konec

Seveda učinek prehranskih dodatkov brez ustrezno urejene osnovne prehrane ne bo viden. Uravnoteženi obroki, ki nam zagotavljajo vsa makro- in mikrohranila, vam naj služijo kot osnova za zdravo življenje. Izbira dodatkov k prehrani naj bo racionalna in prilagojena vašim potrebam.

Proteini ali beljakovine?

Izraza proteini in beljakovine pomenita isto. Izraz proteini se uporablja v strokovnejših vodah in pogovorno za beljakovine v prahu, medtem ko je izraz beljakovine znan verjetno vsakomur izmed nas. Da proteine potrebujejo le “bilderji”, ki želijo pridobili mišično maso, je le še eden izmed številnih mitov, ki krožijo predvsem med vzdržljivostnimi športniki.

Kaj so beljakovine?

Beljakovine so organske molekule, sestavljene iz med seboj povezanih manjših gradnikov – aminokislin. Ko zaužijemo beljakovine, jih naše telo razgradi na aminokisline, da jih lahko absorbira. Aminokisline nato po krvi potujejo do jeter, ki iz njih izdelujejo telesne beljakovine oziroma se deloma porabijo kot vir energije.
Aminokisline delimo na esencialne in neesencialne aminokisline. Esencialne aminokisline telo ne more samo proizvesti, zato jih moramo zaužiti s hrano, neesencialne pa je sposobno tvoriti samo iz gradnikov, ki so mu na voljo. Med esencialne aminokisline tako spadajo fenilalanin, valin, treonin, triptofan, izolevcin, metionin, levcin in lizin. Med športniki so zagotovo najbolj poznane BCAA aminokisline, ki so sestavljene iz L-valina, L-levcina in L-izolevcina.

Sem tekač, jaz ne potrebujem beljakovin!

Največ telesnih beljakovin najdemo v mišicah, kar pomeni, da so za aktivnega posameznika še kako pomembne. Mišljenje, da se bomo z uživanjem beljakovin oziroma proteinov “napihnili”, je zgrešeno. Za pridobivanje mišične mase je poleg urejene prehrane potreben še temu primeren trening, ki stimulira mišično rast. Samo z uživanjem mesa, jajc ali mlečnih izdelkov, enih izmed glavnih virov beljakovin, še nihče ni postal mišičast.

Tekači potrebujemo beljakovine za uspešno regeneracijo in s tem kakovostno izvajanje treningov iz dneva v dan. V primeru, da ne zaužijemo dovolj beljakovin, bo naše telo začelo pospešeno razgrajevati telesne beljakovine (v prvi vrsti mišično maso). Ta proces imenujemo katabolizem, ki je še posebej močan med in takoj po koncu treninga. Ker so beljakovine nujno potrebne tudi pri različnih telesnih funkcijah, kot so celična presnova, vpliv na delovanje hormonov in imunsko odpornost, je v primeru njihovega pomanjkanja delovanje teh vitalnih funkcij omejeno.

Koliko beljakovin potrebujem?

Priporočila za dnevni vnos beljakovin se gibljejo okrog 1 g beljakovin na kilogram telesne teže. Odrasli moški, ki tehta 70 kilogramov, bi torej naj vsak dan zaužil okrog 70 g beljakovin. Seveda se potrebe po beljakovinah razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti, delež mišične mase, itd. Za vzdržljivostne športnike se priporoča dnevni vnos tudi do 2 g beljakovin na dan, saj je katabolizem pri dolgih in napornih treningih še posebej povečan in s tem pomembnost beljakovin v prehrani toliko večja.

Viri beljakovin

Med živalske vire beljakovin spadajo meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki. Izmed rastlinskih virov so beljakovine v večjem deležu zastopane predvsem v stročnicah (soja, fižol, grah) in oreških, najdemo jih tudi v žitih, semenih in nekateri zelenjavi.

Poleg samega uživanja zadostne količine beljakovin je pomembna tudi biološka vrednost živila. Višja je, boljše je živilo, saj vsebuje ugodnejšo aminokislinsko sestavo. Živila živalskega izvora spadajo med popolne vire beljakovin, ker vsebujejo različne vrste aminokislin. Prav tako vsebujejo esencialne aminokisline v ugodnih razmerjih. Po drugi strani pa so rastlinske beljakovine nepopolne, zato je za vegetarijance in vegane zelo pomembna kombinacija več rastlinskih živil v enem obroku. Na tak način lahko dosežemo nekoliko višjo biološko vrednost obroka in s tem ustrezno raven pomembnih esencialnih aminokislin v prehrani.

Prehranska dopolnila

Beljakovine so nam na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Uporaba beljakovinskih prehranskih dopolnil je zelo priporočljiva v času okrog treninga. Večina izdelkov je namreč po pripravi v tekoči obliki, zaradi česar jih naše telo lažje absorbira in nimamo težav s prebavo. Če boste torej med in po treningu zaužili napitek s sirotkinimi beljakovinami, bo to za vaše telo veliko manj stresno, kot če bi zaužili zrezek ali jajca. Hitreje in kakovostneje nahranimo mišice, hitrejša in bolj učinkovita bo regeneracija.

Med najbolj znana prehranska dopolnila spadajo sirotkine beljakovine v prahu oziroma whey. Čeprav je včasih še vedno moč opaziti strah pred temi “čudežnimi” praški, je sirotka v prahu dejansko zelo podpbna mleku v prahu, le da ne vsebuje mlečnega sladkorja (laktoze) in mlečne beljakovine kazein, ki sta oba prisotna v mleku v prahu.

Drugo zelo priljubljeno prehransko dopolnilo so aminokisline, osnovni gradniki beljakovin, ki se po zaužitju hitro vsrkajo v kri, kjer so na voljo našim celicam. Med aminokisline spadajo BCAA aminokisline, L-glutamin, beta-alanin in različne kompleksne formule.

Pestra je tudi ponudba prehranskih dopolnil z različnimi kombinacijami ogljikovih hidratov in beljakovin (t.i. gainerji ali recovery napitki). Ti so zelo priročni, kadar potrebujemo hiter in enostaven obrok med dolgim treningom oziroma takoj po njem. Pozorni bodite le na njihovo sestavo in sestavine. Vsebujejo naj kompleksne ogljikove hidrate (maltodekstrin, Vitargo, Palatinoza) in sirotko kot glavni vir beljakovin.

Za konec

Beljakovine oziroma proteini so zelo pomemben del uravnotežene prehrane tekačev in kolesarjev. Zagotavljajo nam energijo, močan imunski sistem, pospešujejo regeneracijo in, kar je najpomembneje, zmanjšujejo razgradnjo telesnih beljakovin (mišic). Prehranska dopolnila, bogata z beljakovinami nam lahko zelo olajšajo dnevni vnos beljakovin in so odlična za uporabo v času okrog treninga, ko naše telo hitro potrebuje enostavna hranila. Vsekakor pa niso izgovor za uravnoteženo prehrano in zapostavljanje drugih kakovostnih živil. Vaš jedilnik naj bo dovolj pester in raznolik, tako da ne boste imeli težav z uživanjem vseh potrebnih aminokislin.

Normalen vnos beljakovin (1,5 grama na kilogram telesne teže) ali povečan vnos beljakovin (3 grame na kilogram telesne teže). Ugotovili so, da se je med intenzivnim časom vadbe in regenerativnim obdobjem ob prehrani s povečano količino beljakovin malce izboljšal športni nastop, to pa hkrati ugodno vplivalo tudi na stres športnikov. Kolesarji so se v tem času namreč počutili bolje, zato znanstveniki domnevajo, da je vpliv tirozina, aminokisline, znane tudi kot spodbujevalec počutja ali razpoloženja. Za potrditev vpliva beljakovin na regenerativne sposobnosti vzdržljivostnih športnikov bo potrebnih še več podobnih študij.