Vadbeni pobeg z gorskim kolesom

Prihajajoči pomladni in toplejši dnevi bodo marsikoga prebudili iz zimskega vadbenega spanja in zamikali, da izkoristi prijetne temperature, nežno svetlobo in vonj po pomladi.

Gremo na gorsko kolo?

Gorsko kolesarjenje je v zadnjih letih med rekreativnimi kolesarji doživelo pravi razcvet in veliko ljudi je svoje stacionarno ali cestno kolo zamenjalo za močnejše, vzmeteno in precej bolj adrenalinsko gorsko kolo ter odkolesarilo v naravo, na neurejene gozdne in gorske poti. Tehnologija gorskega kolesa je zasnovana na lastnostih zahtevnejšega terena in načina vožnje, ki zahteva bolj vzdržljivo kolo, primerno za premagovanje različnih ovir na poti navzdol, a je obenem dovolj udobno tudi za vožnjo navkreber. Danes ima večina gorskih koles vzmetene vsaj prednje vilice, čedalje več ljudi pa kilometre gorskega kolesarjenja nabira tudi s polno vzmetenimi kolesi. Zaradi zahtevnejših terenov so zavore zmogljivejše, menjalnik pa narejen po željah kolesarjev za premagovanje različnih naklonov. Okvir kolesa je močnejši in manjši, navadno izdelan iz aluminija ali čedalje pogosteje, iz karbonskih vlaken. Gume so širše, močnejše in imajo globlji profil. Krmilo je ravno in dvignjeno, kar omogoča bolj pokončno držo, s tem pa tudi boljši nadzor nad vožnjo. Pedali se med seboj razlikujejo po tem, da imajo nekatera le preprosto platformo, za katero ne potrebujete posebnih copat in bodo zadostovali navadni tekaški. Lahko pa izberete tudi pedale z zagozdami, na katere čevlje zapnete in zato potrebujete kolesarske čevlje z možnostjo zapenjanja.

Rad bi začel kolesariti. Z gorcem.

Najprej seveda potrebujete gorsko kolo. Pred nakupom razmislite, katero zvrst gorskega kolesarjenja boste ubrali (o tem več v nadaljevanju) in po kakšnem terenu se boste vozili. Večina rekreativcev želi čim bolj vsestransko kolo, ki omogoča varno, a vznemirljivo vožnjo navzdol in preprosto premagovanje naklona navzgor.

Nekaj pomembnih napotkov za začetnike je v kratke odgovore strnil Borut Fonda, nekdanji reprezentant in zmagovalec slovenskega pokala v olimpijskem krosu, danes pa kondicijski trener in znanstveni raziskovalec na področju kineziologije.

 

Kakšno gorsko kolo je primerno za začetnike?

Na začetku naj se vsak vpraša, za kaj bo kolo uporabljal, in nato odgovoru primerno izbere kolo. Če gre za popolnega začetnika, bo zadoščalo kolo s prednjim vzmetenjem. Kakovost kolesa je močno odvisna od denarja, ki ga je posameznik pripravljen vložiti v nakup, vendar na začetku ni treba pretiravati, kakovostnejše kolo se lahko raje priskrbi pozneje, ob vidnem napredku v kolesarskih spretnostih.

Kakšen teren naj izberejo tisti, ki šele začenjajo spoznavati gorsko kolesarjenje?

Najprej naj kolo začnejo dobro obvladovati na lažjem terenu (široke poti brez ovir, kot so korenine, skale, grušč idr.). Potem naj postopoma v svoje ture vključujejo tehnične dele, kot so strmi odseki s koreninami, ožje poti, peščeni in blatni predeli ipd., vendar le do mere, ko se še počutijo varne.

Kakšno telesno pripravljenost potrebuje vsak kolesar?

Za gorsko kolesarjenje je najpomembnejša dolgotrajna vzdržljivost, vendar ne smemo pozabiti na druge motorične sposobnosti, kot so ravnotežje, moč in koordinacija. Dobro razvita splošna moč stabilizatork trupa in mišic ramenskega sklopa je potrebna za varno in učinkovito vožnjo.

Poleg kolesa potrebujem še – kaj?

Zdravo in z glavo na kolesarsko zabavo pomeni, da boste najprej poskrbeli za čelado, ki je obvezna oprema vsakega gorskega kolesarja. Priskrbite si še kolesarske rokavice, ki preprečijo drsenje na prepotenem in zato spolzkem krmilu, obenem pa so zaščita za dlani ob morebitnem padcu. Glede na vrsto pedalov izberite primerne kolesarske čevlje. Nikar ne pozabite na kolesarske hlače s kakovostno podlogo. Koristna oprema so še športna sončna očala, ta pri spustih zaščitijo oči pred morebitnimi tujki, ki utegnejo zmotiti vožnjo.

Za varne užitke v gorskem kolesarjenju se priporoča to dodatno opremo:

• čelado,
• kolesarske čevlje (odvisno od vrste pedalov),
• kolesarske rokavice,
• kolesarska oblačila (hlače s podlogo, majico z žepkom na hrbtni strani, nogavice),
• športna sončna očala,
• bidon z zadostno količino tekočine,
• kolesarski števec,
• rezervno zračnico, tlačilko, orodje za menjavo počene zračnice, dobro je, da tudi znate zamenjati zračnico,
• za daljše ture: energijske ploščice, gele ali drugo hrano,
• vsaj nekaj osnovnih kosov prve pomoči.

Kolesarska klinika za varno vožnjo začetnikov

Za začetnike je izredno pomembno, da se naprej naučijo obvladovati kolo.

1) Prvi pogoj je, da vam ustrezajo lastnosti kolesa, kot so velikost okvirja, višina sedeža in krmila ter nastavitev trdote vzmetenja. Za nastavitev višine sedeža upoštevajte priporočilo: peto položite na pedal v spodnji legi in višino odmerite glede na nepopolno iztegnitev noge v kolenu. Za pomoč prosite prodajalca ali serviserja v trgovini s kolesi, ki vam bo pomagal, da kolo prilagodite svojim potrebam.

2) Pri vožnji pogled usmerite naprej, osredotočite se na pot in tehniko, ki jo boste uporabili pri premagovanju ovir. Telo naj bo sproščeno.

3) Krmila nikar ne držite pretesno. Rahlo pokrčite komolce, saj boste tako lažje nadzorovali dražljaje gibanja in nenadne sunke ter preprečili nevarne odzive, kot je prehitro zaviranje.

4) Prestave prilagodite naklonu terena. Nikar se ne mučite s težjimi prenosi in trdim poganjanjem, ampak raje povečajte število obratov in prestavite v lažjo prestavo.

5) Vozite v svojem tempu, ki vam omogoča, da zadano razdaljo tudi premagate.

6) Ovire in tehnično zahtevne spuste boste najlažje premagovali stoje, tako da se dvignete s sedeža in boke potisnete proti zadnjemu delu kolesa. Kolena in komolci naj ostanejo rahlo pokrčeni, telo pa še vedno sproščeno. Vožnjo v stoje vadite tudi na ravnini.

7) Pri težjih ovirah ne razmišljajte, kaj vse gre lahko narobe, ampak se osredotočite na vožnjo in tehniko, da premagate težje predele. Zahtevnejše trike boste najlažje usvojili z vajo pod nadzorom strokovnjaka oziroma kolesarja z izkušnjami in primernim znanjem.

Ima gorsko kolesarjenje več zvrsti?

Prevladujoče zvrsti gorskega kolesarjenja, ki jih kot tekmovalne klasificira tudi Mednarodna kolesarska zveza (UCI), so olimpijski kros (cross-country, XC), spust (downhill, DH), 4-kros (four-cross, 4X) in maraton (cross-country marathon), v katerih se redno merijo tudi slovenski predstavniki in pridno usvajajo vidne rezultate. Poleg naštetih so izjemno priljubljene še freeride, trials, all-mountain, dirt jumping in druge. Leta 2007 je Planinska zveza Slovenije med svoje dejavnosti dodala tako imenovano turno kolesarstvo, netekmovalno obliko gorskega kolesarstva, ki spodbuja k varnemu in naravi prijaznemu rekreativnemu kolesarjenju. Temu primerno je ustanovila tudi posebno komisijo za turno kolesarstvo, ki med drugim skrbi za izobraževanje novih vodnikov za turno kolesarjenje, ti so v različnih športnih centrih po Sloveniji.

Kam z gorskim kolesom?

V Sloveniji je zelo veliko raznovrstnih poti in vzponov za gorsko kolesarjenje. V okolici Ljubljane so tako zelo priljubljene poti po Golovcu, Rakitni, Rašici, Krimu, odpravite se lahko tudi proti Litiji, Domžalam, Kamniku in Mengšu. Za druge dele Slovenije je na voljo bogata zbirka knjižnih vodnikov z opisom in zahtevnostjo nekaterih poti. Svoje spretnosti pa lahko preizkusite tudi v tako imenovanih bajk parkih. Najbolj priljubljene proge so v Kranjski Gori, na Pohorju in Kaninu.

 

In ne pozabite! Kot vsak šport tudi gorsko kolesarjenje pred začetkom zahteva razumsko oceno lastne telesne pripravljenosti, kolesarskih spretnostih in vsaj kanček zdrave pameti.