V pasti psihopata

Tako kot o mitu romantične ljubezni v naši kulturi tudi glede psihopatov vlada velika zabloda. Romantične ljubezni razen v romanih in osladnih filmih v resničnem življenju ni, psihopati pa so, čeprav stavim, da mislite, da ga v življenju še niste srečali. Pa ste. Morda ste celo njegova žrtev.

Saj vem, zdaj malo debelo gledate. Psihopati so vendar razcapani, temačni tipi, ki se plazijo po vaši senci, kjer čakajo na priložnost, da vas razkosajo in z vami nahranijo prašiča, ki ga imajo v smrdljivi lopi za hišo. Prepoznali bi ga na daleč in prav zato ste prepričani, da se psihopatov že vse življenje uspešno ogibate. A vsi psihopati niso serijski morilci, kljub temu pa nam lahko uničijo življenje, izpijejo življenjsko energijo in nas pustijo osebnostno, materialno in zdravstveno opustošene.

Ozadje psihopatije

Izraz, ki se uporablja za natančno opredelitev tega, o čemer govorimo, ko rečemo psihopat, ali, kot je pravilneje, sociopat (v tem prispevku uporabljamo izraza kot sopomenki, čeprav nekateri avtorji med njima razločujejo), je antisocialna osebnostna motnja. To ni psihična motnja, kot sta na primer anksiozna motnja ali depresija, ki ju je mogoče zdraviti in ozdraviti: osebnostne motnje praviloma niso ozdravljive.

Empatija

Empatija je predpogoj za družabnost in je rezultat evolucije. Prek empatije vemo, kako se počutijo drugi ljudje, dobivamo informacije o svojem okolju, zaradi česar se obnašamo uvidevno, radi sodelujemo in komuniciramo. Vezi, ki jih s tem ustvarjamo, so ključne za preživetje ljudi. Vsako spletanje medčloveških vezi je v možganski kemiji nagrajeno z ugodnimi občutki. Sposobnost empatije imamo prirojeno, razvijamo pa jo skozi vzgojo in socializacijo. No, ne vsi. Obstajajo ljudje, ki empatije nimajo – ali pa je njen razvoj zaradi specifičnih dogodkov v otroštvu blokiran ali deformiran. Pogosto žal oboje nastopa skupaj.

Kako torej prepoznati psihopata

Eden najpogosteje uporabljanih psihodiagnostičnih testov je t. i. Harov seznam. Lastnosti za potrditev diagnoze antisocialna osebnostna motnja so:

1. šarmanten nastop,
2. občutek večvrednosti,
3. patološko laganje,
4. manipulativnost,
5. pomanjkanje občutka krivde ali obžalovanja,
6. plitko čustvovanje (globoka čustva, če so, so kvečjemu egocentrična),
7. brezbrižnost, pomanjkanje empatije,
8. nesposobnost sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja,
9. potreba po intenzivnih dražljajih, hitro se zdolgočasi,
10. parazitski življenjski slog,
11. slabo obvladovanje svojega obnašanja,
12. brez dolgoročnih ciljev,
13. impulzivnost,
14. neodgovornost,
15. mladostniška delinkvenca,
16. vedenjske težave v zgodnji mladosti,
17. kršenje pogojne kazni.

Poleg tega se preverja še tri značilnosti:

1. promiskuitetno obnašanje,
2. več kratkotrajnih zvez,
3. povezanost z različnimi kriminalnimi dejanji.

Za vsako od naštetih dvajsetih značilnosti se pri testu dodeli ali 0 točk (če oseba te lastnosti nima), 1 točko (če ni izražena intenzivno) in 2 točki (če je nedvoumno izražena). V najhujšem primeru bo testiranec dobil 40 točk in tako je postavljena diagnoza antisocialne osebnostne motnje. Ljudje brez psihopatskih značilnosti dobijo 0 točk, med normalnimi in popolnimi psihopati pa so ljudje z različnimi, mejnimi stopnjami antisocialne osebnostne motnje.

Ocenjujejo, da so med splošno populacijo 4 odstotki sociopatov, v zaporih pa 25 odstotkov. Veliko jih je v vrhovih korporacij in v sferi politike, saj jih izjemno privlačita moč in denar.

Tipičen odnos s psihopatom

Ko ga spoznate, ste navdušeni – tako šarmantnega, karizmatičnega in (pogosto zelo) inteligentnega človeka ne srečate vsak dan. Nenavadno se vam zdi, da tak človeški dragulj lahko stopi v vaše življenje. Z njim se začnete družiti, sodelovati – in tudi če se kdaj kaj zalomi, z veseljem vložite malo več napora, kot je bilo dogovorjeno. Včasih kaj plačate, kar ni vaš strošek. Verjetno še opazite ne, da se take stvari dogajajo čedalje pogosteje. A vi seveda razumete, da se še tako finim ljudem kdaj zgodi kaka neugodnost. In za prijatelje človek mora potrpeti, jih podpreti, mar ne? Da človek, za katerega zastavljate svoje ime, imetje in zdravje, nima vesti, vam ne pade na kraj pameti – tega, da je nekdo lahko brez občutkov krivde zaradi dejanj, ki jih povzroča v škodo drugih, si pač ne morete predstavljati.

Za ljudi, ki imamo vest in zmožnost empatije, je kognitivno nedostopna ideja, da narediš nekaj narobe in se zato ne počutiš potrt, kriv, da se sam sebi gabiš. Naš prekrasni prijatelj pa je na misiji, ki gre proti zastavljenemu cilju, zato svojo pravo naravo čedalje pogosteje odkrito kaže: lahko vas namerno in metodično žali, lahko se nad vami znaša v izbruhih nekontroliranega besa, izkorišča vaše šibke točke, ki ste mu jih v trenutku “zaljubljenosti” brez zadržkov pokazali …

Njegov cilj je nadvlada: moč v vseh oblikah – denarni, politični, čustveni, simbolični – psihopat mora imeti moč nad vami, morate se ga bati in mu biti podložni na katerikoli način. Tudi če ste morda njegov nadrejeni, bo našel pot, kako vas držati v šahu – z grožnjami, izsiljevanjem, manipulacijami … ko psihopat pokaže svoj pravi obraz brezobzirnega ljudomrzneža, to pomeni, da ne izbira več sredstev, kar bi mu preprečevalo doseči svoje. Morda vam krade, morda vas sili v situacije, zaradi katerih se potem vi počutite slabo in vas peče vest, mogoče samo želi, da vas je strah, pa čeprav vam zares ne bi nič naredil.

Neizogibno dejstvo je, da imajo psihopati izjemno psihološko intuicijo in si pogosto za žrtve izberejo labilne, podredljive, introvertirane in nesamozavestne osebe. Take laže zapletejo v svoj sistem manipulacij, poleg tega pa lahko računajo na to, da taka oseba – tudi ko bo spregledala – ne bo znala najti poti iz psihopatove pasti. Kljub temu pred manipulacijami dobrega psihopata nihče ni varen. Zavedati se je treba, da so pravi psihopatov izziv tisti, ki so v njegovih očeh boljši: so višje na profesionalni ali družabni lestvici, so bolj inteligentni, so bolj cenjeni ali bogatejši.

Kako torej iz pasti?

Če ste se znašli v sociopatovi pasti, jo morate najprej prepoznati. Spoznati morate, da sociopati sicer dobro vedo, kaj je prav in kaj narobe, nimajo pa notranjega impulza, ki bi jim preprečeval prestop meje med enim in drugim. Psihopat v vašem življenju je lahko kdorkoli – vaš družinski zdravnik, poslovni partner, ljubezenski partner, sodelavec, nadrejeni, sosed. Nikar ne mislite, da nekdo, ki zaradi svojega poklica uživa določen družbeni ugled (lahko je to učitelj vaših otrok), ali nekdo, ki vam izkazuje izrazito spoštovanje ali vam laska, ne more biti sociopat.

Edina prava strategija, ko sociopata v svojem življenju prepoznate, je, da ga skušate izključiti iz svojega življenja, prekiniti stike, se mu izogniti in izogibati. Mu pokazati, da njegovi triki pri vas ne delujejo več. Ne dovolite si, da bi vas zapeljal s tem, da v vas skuša vzbuditi usmiljenje. Vsak si zasluži še eno možnost: samo sociopat bo vsako priložnost, ki mu jo boste dali, zapravil – in tako razkril svoje prave barve. Ne dopustite, da vas pregovori, da ste mu karkoli dolžni, ali da vas povleče na svojo raven s prepričevanjem, kako sta si podobna, kako sta na istem. Zaščitite sebe in svoje duševno zdravje. Če vas je sociopat že tako izpil, da se težko spopadate s svojim življenjem, poiščite pomoč pri psihoterapevtu ali psihiatru.