Tenzijski glavobol

Glavoboli so ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav, saj se z njimi spopada kar 20 odstotkov ljudi v Sloveniji. Večinoma jih lahko enostavno odpravimo s počitkom, pitjem večje količine vode in z zdravili.

Glavobole delimo na primarne – ki niso posledica druge zdravstvene težave, in sekundarne – ki jih povzročajo zunanji dejavniki ali bolezen, lahko pa so posledica uživanja nekaterih zdravil ali hormonskih sprememb. Med primarne glavobole sodijo tenzijski glavobol, migrena in glavobol v skupkih. Tenzijski glavobol je najpogostejši izmed glavobolov in se vsaj enkrat v življenju pojavi pri večini ljudi.

Znaki in simptomi

Za glavobol tenzijskega tipa je značilna blaga do zmerna topa bolečina, ki se pojavi na obeh straneh glave ter daje občutek, da nam glavo stiska tesen trak. Bolečina se pogosto pojavi tudi v zadnjem predelu glave in se širi naprej. Občutimo lahko izrazito napetost vratnih in ramenskih mišic ter pritisk za očmi.

Medtem ko migrena – druga oblika primarnega glavobola – pogosto povzroči slabost in siljenje na bruhanje, je tenzijski glavobol redko kdaj izrazit do te mere, da bi oviral naše dnevne aktivnosti. Kljub temu je včasih bolečina tako huda, da zaradi nje ne moremo spati ali jesti. Ženske ga doživijo večkrat kot moški, pogost je med najstniki in okoli štiridesetega leta starosti. Običajno traja od pol ure do nekaj ur, lahko pa tudi več dni. Če se v obdobju treh mesecev pojavi več kot petnajstkrat mesečno, govorimo o kroničnem tenzijskem glavobolu.

Stres je med glavnimi vzroki

Točen vzrok za nastanek tenzijskega glavobola ni znan. Strokovnjaki kot vzrok najpogosteje omenjajo stres, a tudi drugi dejavniki niso izključeni. Ti so poleg stresa še:

• tesnoba ali depresija,
• nepravilna ali prisilna telesna drža (branje, delo za računalnikom),
• utrujenost,
• dehidracija,
• izpuščanje obrokov,
• pomanjkanje fizične aktivnosti,
• sončna svetloba,
• hrup,
• določeni vonji,
• poškodba glave ali vratu (tudi leta po poškodbi),
• artritis,
• hormonske spremembe (predvsem pri ženskah),
• nekatera hrana (čokolada, sir, oreški, avokado, banane, mlečni izdelki, kofein).

Kako ga preprečiti

Čeprav je tenzijski glavobol lahko izrazito boleč, je redko znak resnejšega obolenja in najpogosteje ne zahteva zdravniške pomoči. Odpravimo ga lahko z izboljšanjem življenjskega sloga in uvedbo sprostitvenih tehnik, kot sta joga in masaža. Poskrbimo za dovolj spanja, zdravo prehrano in redno telesno aktivnost. Z vsemi naštetimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo stres. Lahko si pomagamo tudi z ustreznimi protibolečinskimi zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik. Najpogosteje so to paracetamol, ibuprofen ali aspirin.

Zdravniško pomoč vedno poiščite v primeru glavobola z naslednjimi značilnostmi:

• nenadna in močna bolečina, ki se v obdobju 24 ur stopnjuje,
• nenadna in močna bolečina, ki bi jo opisali kot “najhujšo bolečino v svojem življenju”,
• kronični in močni glavoboli po petdesetem letu,
• zelo otrdel vrat,
• vročina, slabost, bruhanje,
• zmedenost, izguba spomina,
• po udarcu v glavo,
• omrtvičenost, nerazločen govor, izguba ravnotežja,
• močna bolečina v predelu enega očesa, ki je pordečelo.