Ta nevarni holesterol

“Holesterol je telesu škodljiva snov, zaradi katere se moramo izogibati jajcem, rdečemu mesu in drugi hrani živalskega izvora.”

Tako smo naučeni in v to verjamemo – živila, ki vsebujejo holesterol, so glavni povzročitelj bolezni srca in ožilja, najpomembnejšega vzroka smrti v razvitem svetu. HDL holesterol je zdrav in mora biti v krvi visok, ker prenaša holesterol nazaj do jeter, ki ga izločijo. LDL holesterol pa je škodljiv, ker holesterol nosi po telesu v periferijo in maši žile. Vam je znano, kajne?

Ko nam vzamejo kri in opravijo biokemično analizo, dobimo podatke o HDL, LDL in skupnem holesterolu, ki so splošno priznan pokazatelj verjetnosti težav z ožiljem. Da ne bi bili ogroženi, morata biti skupni in LDL holesterol nizka, medtem ko mora biti HDL holesterol visok. Že rahlo previsok holesterol je nevaren, potrebno je hitro ukrepanje z dieto brez holesterola, z dodatki, ki holesterol nižajo, ali celo s statini – zdravili za njegovo zniževanje, ki so mimogrede najbolj prodajana zdravila na svetu. Nizek holesterol je za zdravje (in uporabo statinov) tako pomemben, da so se idealne meje oziroma referenčne vrednosti holesterola v krvi z leti močno spustile. O škodljivosti holesterola beremo in poslušamo pri zdravnikih že vrsto let. Vendar, ne boste verjeli, v omenjenih stavkih je veliko neresnic in polresnic.

Holesterol je za naše telo nujno potreben – in tisti, ki ga zaužijemo s hrano, zelo malo vpliva na holesterol v krvi. Poleg tega koncentracija holesterola, izmerjenega v krvi z biokemičnimi analiznimi metodami, ki so v uporabi pri nas, ne pove nič o tem, ali bomo zboleli za srčno-žilnimi boleznimi.

LDL holesterol sploh ni slab in HDL holesterol sploh ni tako dober. Resnica je, da sta oba lahko dobra in slaba. Pravzaprav ni slabega holesterola. Slab je le holesterol, ki se kopiči znotraj arterijskih sten in povzroča vnetna stanja ter posledično zožitev krvnih žil.

Kaj je holesterol

Holesterol je lipid z izredno pomembno vlogo v človeškem telesu, saj se iz njega proizvajajo hormoni, nekateri vitamini in za presnovo maščob nujne žolčne kisline. Holesterol je tudi sestavina vseh celičnih membran, izredno pomemben je tudi za delovanje imunskega sistema. Brez holesterola ni življenja, kar velja tako za ljudi kot živali.

Holesterol je za nas tako pomemben, da ga izdelujejo skoraj vse celice našega telesa. Telo ima razvite odlične mehanizme za vzdrževanje njegovega ravnovesja v krvi – če ga s hrano zaužijemo veliko, se zmanjša njegova proizvodnja v telesu, zmanjša se absorpcija v črevesju, poveča pa se njegovo izločanje iz telesa. Tako holesterol iz hrane na splošno zelo malo vpliva na raven holesterola v telesu. Lahko pa njegovo raven zvišujejo nekatere sestavine hrane, predvsem umetne trans maščobne kisline, ki jih najdemo v predelanih oljih, nekaterih margarinah in slaščicah, ter pretirano uživanje predelanih ogljikovih hidratov in sladkorjev. Prav tako se lahko raven holesterola zviša zaradi premajhnega vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 6 in omega 3.

Transport holesterola

Holesterol sodi med lipide, ki niso topni v vodi, zato za prenos po krvnem obtoku potrebujejo transportni sistem. Holesterol in trigliceridi po krvi potujejo s pomočjo lipoproteinov – in v resnici so lipoproteini to, kar poznamo pod imeni LDL in HDL. Poleg HDL in LDL poznamo še druge vrste (VLDL, IDL in hilomikrone) in več podvrst.
Lipoproteini VLDL, IDL in LDL prenašajo holesterol in trigliceride iz jeter v periferijo do celic. Ko VLDL odda trigliceride celicam, se spremeni v IDL in kasneje v LDL, ta pa nato preostanek holesterola prenaša nazaj v jetra in tako predstavlja večji del povratnega transporta holesterola. Kot vidimo, ni HDL edini prenašalec holesterola v jetra, kot nas poučujejo, temveč je to pretežno LDL. HDL poleg transporta holesterola nazaj v jetra in prebavni trakt služi predvsem transportu holesterola v žleze, kjer nastajajo steroidni hormoni in maščobne celice, kjer se holesterol hrani.

Merjenje holesterola

Z običajnimi krvnimi testi se izmeri koncentracija holesterola v krvi, ki nam pove, koliko je holesterola v vseh delcih posamezne vrste lipoproteina. Tako nam podatek o HDL pove, kakšna je koncentracija holesterola v vseh HDL lipoproteinih skupaj v litru krvi. Podobno velja za LDL holesterol in skupni holesterol.

Moramo pa vedeti, da podatek o koncentraciji holesterola ne pove skoraj nič o tem, koliko smo ogroženi zaradi srčno-žilnih obolenj. Holesterol sam po sebi namreč ni problematičen, težava se pojavi, če se holesterol iz krvi znajde v arterijski steni in tako povzroči imunski odziv ter nastanek aterosklerotične lehe, ki zoži arterijo.

Kot kažejo raziskave zadnjih let, nastanek aterosklerotičnih leh ni odvisen od koncentracije holesterola, temveč od števila posameznih lipoproteinskih delcev v krvi, predvsem LDL delcev. To število je lahko veliko tako ob nizki kot ob visoki koncentraciji holesterola v krvi, kar pomeni, da imamo lahko veliko število LDL delcev kljub nizki koncentraciji holesterola in obratno. Običajen krvni test za holesterol števila LDL delcev ne razkrije, saj pri nas raziskav, ki dajo podatek o številu delcev, žal še ne opravljajo.

Sklep

Holesterol je nujno potreben za delovanje človeškega telesa, zaužit s hrano pa zelo malo vpliva na vrednosti v krvi. Njegov večji del predstavlja v telesu proizveden holesterol – in ne tisti iz hrane. Podatek o koncentraciji holesterola, ki ga da običajen krvni test, ne pove veliko, ali smo ogroženi zaradi bolezni srca in ožilja. Za to je potrebno poznati število lipoproteinskih delcev, kar običajne meritve ne pokažejo.

LDL in HDL pravzaprav nista holesterola, temveč lipoproteina, s pomočjo katerih se holesterol prenaša po krvi. Prepričanje, da LDL raznaša holesterol iz jeter po telesu in HDL nazaj v jetra, preko katerih se ta nato izloči, je napačno. Večji del povratnega transporta holesterola predstavljajo LDL lipoproteini, HDL lipoproteini pa, poleg tega, da vračajo holesterol v jetra, tega raznašajo tudi po telesu, predvsem do maščobnih celic, kjer se ta kopiči.

S pomočjo ustrezne prehrane lahko sami poskrbimo za čim nižje število lipoproteinskih delcev. Izogibajmo se pretiranim količinam ogljikovih hidratov, sladkorju in trans maščobnim kislinam ter poskrbimo za dovolj visok vnos omega 3 in omega 6 maščob. Uživajmo naravne enkrat nenasičene maščobne kisline (oljčno olje, avokado, makadamije), nasičene maščobne kisline (kokos, živalske maščobe) in seveda tudi holesterol.

Če vas o holesterolu zanima več, si preberite članek: Nevarni holesterol – prvi del