Ste jutranja ali nočna ptica?

Spanec – tema, ki me je vedno zanimala. Od kar pomnim, sem bila t. i. nočni ptič – z odlično koncentracijo, ko pade mrak, in nesposobnostjo resnejšega intelektualnega dela navsezgodaj in večino dneva. Lahko bi rekla, da sem se za vse izpite obeh fakultet učila le ponoči. Pravzaprav tudi ta članek pišem ob treh zjutraj in moram priznati, da se počutim zelo budno in sposobno. Pa vi? Ste mi podobni ali spadate med tiste, ki jim nikoli ni treba nastaviti budilke?

Vedno sem občudovala ljudi, ki so vstali pred šesto uro zjutraj in do zgodnjih popoldanskih ur opravili z učenjem, delom in treningi. Sama tega nikoli nisem bila sposobna. Čeprav sem kot študentka kar nekaj mesecev opravljala službo, ki se je pričela petnajst do šeste ure zjutraj, lahko mirne duše rečem, da mi je bilo prav vsak dan popolnoma enako mučno vstati iz postelje. Čeprav sem odspala svojih osem ur, so bila jutranja prebujanja zame prava nočna mora. V nasprotju s tem mi nikoli ni težko ostati pokonci do jutranjih ur, pa tudi zaspim vedno precej težko. Sčasoma se je okolica navadila mojega bioritma in na srečo imam kolikor toliko fleksibilno službo, da si lahko privoščim večerno oziroma nočno delo.



Je to navada ali so geni?

Že vnaprej sem slutila, da to, ali nam bolj ustreza jutranje ali večerno delo, ni zgolj navada in da mora biti to zapisano v genih. Nisem se motila. Vsak posameznik ima svoj kronotip – ta nam pove, kakšna je naša aktivnost v različnih delih dneva. Nekateri so najbolj pozorni in sposobni zjutraj, ti gredo po navadi tudi zelo hitro v posteljo, medtem ko so drugi najbolj pozorni oziroma zbrani zvečer in ponoči, ti zaspijo šele proti jutru. Že po kratkem raziskovanju sem ugotovila, da slog spanja ni le navada. Dokazano je, da je naš cirkadiani ritem, nekakšna notranja biološka ura, ki obsega 24 ur, gensko pogojen. Isti gen, ki določa, ali smo jutranje ali nočne ptice oziroma nekje vmes, naj bi tudi pogojeval, v katerem delu dneva bomo umrli.

Raziskave ugotavljajo, da se možgani jutranjih in nočnih ljudi razlikujejo; slednji imajo manj bele možganovine, kar je med drugim povezano z večjo možnostjo pojava depresije in motenj pozornosti, poleg tega naj bi bili bolj nagnjeni k uživanju tobaka, kofeina, alkohola in hrane, bili naj bi tudi manj zanesljivi in čustveno nestabilnejši. Raziskave pa tudi kažejo, da imajo nočni ptiči več življenjske energije in so produktivnejši, saj so v nočnem času sposobni izredne koncentracije. Prav tako naj bi imeli višji IQ, bolje naj bi logično sklepali, kritično in analitično razmišljali ter bili finančno in poklicno uspešnejši. Po drugi strani imajo jutranji ljudje kakovostnejši spanec, bolj urejene spalne navade in so na splošno fleksibilnejši, srečnejši in bolj zdravi kot ponočnjaki. Treba je še omeniti, da se cirkadiani ritem skozi življenjska obdobja spreminja – s staranjem vedno bolj postajamo jutranji ljudje.

Okrog 17 odstotkov populacije naj bi bilo nočnih ptičev, medtem ko je striktnih jutranjih ptic, ki postanejo zaspani že zgodaj zvečer in so polni energije že pred sončnim vzhodom, le okoli en odstotek. Vsi ostali so nekje vmes.

Hormon melatonin

Melatonin je hormon, ki nastaja v človeškem telesu, njegova koncentracija se čez dan spreminja. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju cirkadianega ritma, prav tako je močan antioksidant. Telesna raven melatonina je odvisna predvsem od stopnje svetlobe v okolici; tema spodbuja njegovo tvorbo, medtem ko jo svetloba zatre. Eksogeni melatonin se uporablja za zdravljenje motenj cirkadianega ritma, sploh pri t. i. jet lagu, ki se pogosto pojavi pri čezoceanskih potovanjih ali pri izmenskih delavcih. Če ga zaužijemo ca. eno uro pred spanjem, deluje kot blag hipnotik. Sama ga uspešno uporabljam že dalj časa in moram reči, da precej prispeva k ureditvi spalnega ciklusa.

Rešitev za nočne ptice

Jutranji ali nočni življenjski slog ni problematičen, dokler ni v nasprotju z zahtevami naše službe in drugimi odgovornostmi v našem življenju. Medtem ko jutranje ptice načeloma ne občutijo težav, saj večina aktivnosti poteka od jutra do popoldneva, se lahko nočni ptiči soočamo s številnimi težavami. Kljub biološki pogojenosti pa lahko s svojimi odločitvami in ustvarjanjem navad občutno vplivamo na svoj cirkadiani ritem. Pomembno je, da:

  • strogo določimo čas odhoda v posteljo in bujenja,
  • poskrbimo, da je spalnica zatemnjena,
  • v spalnici ne uporabljajmo elektronskih naprav,
  • v popoldanskem času ne uživajmo alkohola in kofeina.

KLIKNI IN OCENI ČLANEK

Tvoja ocena šteje…

Sorodni članki

TOP izdelki po odličnih cenah


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja