Skrivnostno rjavo maščevje

O telesnem maščevju govorimo tako pogosto, da imamo občutek, da ga dobro poznamo. V resnici je maščevje izjemno zanimiv in raznolik organ: niti približno pa ni njegova vloga samo “okrasna”, pač pa v veliki meri vpliva na zdravje in uravnoteženo presnovo vsakega posameznika.

Med sesalci je človek ena od redkih živali, ki se rodi razmeroma predebel – vsaj v normalnih razmerah. Pri novorojenčkih je maščevje predvsem nujno za toplotno izolacijo: drgetanje, ki je sicer način ohranjanja telesne toplote v hladnem okolju, bi zanje ne bilo dovolj, predvsem pa živčni sistem za tak način zagotavljanja toplote ni dovolj razvit.

Z odraščanjem se ta “prekomerna zamaščenost” izravna, spremeni pa se tudi sestava maščevja. Človek – kot drugi sesalci – ima namreč v osnovi dve vrsti maščobnega tkiva: belo in rjavo. Maščevje na splošno v telesu igra predvsem naslednje vloge:

• skrbi za toplotno izolacijo,
• zagotavlja mehansko zaščito organov in
• je zaloga energije. Maščobne celice so za shranjevanje energije najprimernejše, saj vsebujejo malo vode in so energijsko gostejše. Če bi človek hotel vso energijo, ki jo nosi v maščevju, nositi v obliki glikogena, bi se skorajda ne mogel premikati.

Od odkritja leptina v 90. letih prejšnjega stoletja pa je čedalje bolj jasno, da je poleg vsega tega maščevje tudi endokrini organ – izloča hormone in druge snovi, ki imajo pomembne vloge pri presnovi, delovanju imunskega sistema in imajo velik vpliv na presnovno in srčno-žilno zdravje.

Novorojenčki imajo veliko rjavega maščevja, odrasel človek pa večinoma belega.

Rjavo maščevje, ki predstavlja povprečno en odstotek celotne novorojenčkove mase, imamo tudi odrasli, vendar precej manj: nekaj okrog vratu, na vrhnjem delu hrbta in v prsnem košu. Ženske ga imajo nekoliko več, predvsem pa je aktivnejše kot pri moških. Večina maščevja odraslih ljudi predstavlja belo maščevje, ki je lahko podkožno ali trebušno. Podkožno maščevje si lahko otipamo, trebušno pa se skriva med organi v trebušni votlini. Če ga imamo preveč, se ga lahko znebimo samo tako, da shujšamo – ni farmacevtskega ali kirurškega načina, ki bi lahko zmanjšal obseg trebušne zamaščenosti.

Ampak tako kot je pomembno, da naredimo vse, da bi zmanjšali obseg maščevja v trebušni votlini, pa imamo določen tip maščevja, ki bi si ga vsak moral želeti še več.

Zakaj bi kdo hotel več maščevja

Razen posameznikov z nenavadnimi estetskimi nagnjenji najbrž ni veliko ljudi, ki bi si želeli več maščevja, saj se množično spopadamo z njegovim presežkom. Dejstvo pa je, da bi si rjavega maščevja vsak želel več. Zakaj?

Poglejmo najprej, v čem se belo in rjavo maščevje razlikujeta.

Maščobno tkivo nastane iz različnih matičnih celic, zato imajo celice belega maščevja in celice rjavega maščevja različne razvojne poti. Rjave, denimo, nastanejo iz istih celic kot mišične celice.

Celice belega in celice rjavega maščevja se razlikujejo po obliki, velikosti, obliki in lokaciji celičnega jedra in obliki lipidov, ki jih shranjujejo. A očitno je najpomembnejša razlika, da so celice rjavega maščevja bolj ožiljene, predvsem pa imajo veliko mitohondrijev, medtem ko so celice belega maščevja ožiljene manj in imajo manj mitohondrijev. Prav zaradi tega govorimo tudi o “rjavem” maščevju, saj je zaradi obilice kapilar in mitohondrijev v celicah bolj obarvano kot belo maščevje.

Obarvanost maščobnega tkiva pa ni pomembna, pomembno je to, kako se posamezne celice obnašajo – in to je ključna razlika: bele maščobne celice predvsem shranjujejo energijo, rjave pa jo predvsem trošijo.

Na belo maščevje izrazito vpliva prehrana: če ima telo na razpolago presežek energije (ker smo preveč pojedli) in če je poleg tega v obtoku precej inzulina, se bodo bele maščobne celice začele večati: večala se bo maščobna kapljica, ki je shranjena v celici (temu se strokovno reče hiperplastičnost). Pri kronični prekomerni hranjenosti povečevanje celic ni dovolj in tako začnejo nastajati nove celice (hipertrofija). Tudi če shujšamo, vse te celice ostanejo in čakajo na nove presežke energije, ki bi jih shranile v maščobno kapljico – hujšanje pomeni samo to, da zmanjšamo obseg teh maščobnih zalog v celicah. V situacijah, ko telesu začne zmanjkovati energije, pa so bele maščobne celice pripravljene tudi mobilizirati shranjeno energijo, iz katere v presnovnih procesi nastane osnovna energijska valuta za delo organov, ATP.

Rjave maščobne celice pa predvsem trošijo: neprestano tvorijo toploto. A v primerih, ko je energije in inzulina v organizmu preveč, tudi rjave maščobne celice nekoliko omagajo in niso več tako aktivne. Raziskave so pokazale, da obstaja obratno sorazmerje med aktivnostjo rjavega maščevja in indeksom telesne mase: debelejši ko je posameznik, pasivnejše je njegovo rjavo maščevje. To je huda škoda: v normalnih razmerah aktivnost rjavega maščevja lahko predstavlja do 20 odstotkov vse porabljene energije – in to brez mučenja na tekaški napravi!

Zakaj so rjave maščobne celice tako aktivne? Imajo seveda več mitohondrijev, vendar je – kot so ugotovili v zadnjih letih – nujen tudi protein UCP-1 (uncoupling protein 1), s katerim so pri presnovno zdravih posameznikih mitohondriji v rjavih maščobnih celicah dobro založeni. Enostavno povedano: več ko imamo rjavega maščevja, ki ga ne zalivamo s pretiranimi količinami inzulina, več energije bomo porabili za ustvarjanje toplote.

Rjavega maščevja bi si torej morali vsi želeti več. A kako ga povečati?

Rjavo maščevje je mogoče “trenirati”. Prva metoda je redno izpostavljanje nizkim temperaturam (nekajminutno kopanje v mrzli vodi ali mrzla prha, spanje v hladni sobi, krioterapija). Izkazalo se je, da se količina proteina UCP-1, zaradi katerega mitohondriji v maščobnih celicah proizvajajo toploto, v hladnih okoliščinah poveča.

Drugi način je prehrana: rjave maščobne celice moramo zavarovati pred prevelikim vplivom inzulina, kar lahko naredimo samo tako, da skrbimo, da imamo čim bolj normalne ravni inzulina. Inzulina bomo zagotovo imeli konstantno preveč, če se kronično prehranjujemo z energijsko bogato hrano in če uživamo veliko ogljikovih hidratov. Učinkovit nadzor nad ravnmi inzulina zagotavlja ketogena dieta oziroma prehrana LCHF.

Bež maščevje

Bež maščevje ni vrsta maščobnega tkiva. Gre za belo maščevje, ki se je navleklo podobnih navad, kot jih imajo rjave maščobne celice. Redno izpostavljanje nizkim temperaturam in konsistentno normalne ravni inzulina namreč tudi v belih maščobnih celicah lahko povzročijo povečanje števila mitohondrijev in proteina UCP-1 in s tem termogeneze. še več: če s ketogeno dieto skrbimo za vzdrževanje prehranske ketoze, bo učinek še večji. Ketoni so namreč posredniki sporočila za bele maščobne celice: “Nehajte samo shranjevati energijo, ampak začnite proizvajati toploto.”