Sinefrin – blago poživilo iz grenke pomaranče

Nekateri med vami se še spomnite časov, ko smo za preživetje muk fitnes in bodibilderskega življenja, sploh kakega jutranjega kardia na definiciji, goltali efedrine. Ni bilo ravno legalno, tako da je čisto v redu, če rečete, da se ne spomnite. Tudi jaz se ne. Zdaj, ko je efedrin zares prepovedan – in ko smo že tako stari, da se niti ne bi hecali s tveganjem kakšnih hujših srčnih palpitacij, imamo na srečo na voljo druge naravne in legalne možnosti.

Sinefrin je ena takih. Njegova popularnost je zrasla po letu 2004, ko je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) prepovedala efedrin v prehranskih dopolnilih (ta je uvrščen tudi na seznam dopinga po Mednarodnem olimpijskem komiteju in Svetovni antidopinški agenciji). Molekula sinefrina je namreč izjemno podobna molekuli efedrina – pa tudi adrenalinu in noradrenalinu.

Sinefrin je alkaloid, ki je v sledovih naravno prisoten v človeškem telesu, saj nastaja pri presnovi tiramina (snovi v čokoladi, alkoholu, sirih, dimljenih mesninah). Ugotovili so, da imajo bolniki z migrenskimi avrami skoraj dvakrat več sinefrina v urinu kot zdravi ljudje. Nekaj malega sinefrina je v patčuliju, sicer pa so z njim bogati citrusi.

Od vseh citrusov ga največ vsebuje grenka pomaranča (Citrus aurantium), sestra bolj znane navadne pomaranče (Citrus sinensis). Ponekod jo imenujejo tudi seviljska pomaranča in je sestavina klasične grenke angleške pomarančne marmelade: kilogram izsušenih grenkih pomaranč vsebuje približno 850 mg sinefrina (največ ga je v olupku nezrelih sadežev). Sinefrin obstaja v več oblikah: v citrusih je v obliki p-sinefrin.

Učinki

Danes je sinefrin priljubljen kot ena od aktivnih komponent fat burnerjev. Njegove učinke pripisujejo vplivu na adrenergične in serotoninske receptorje, s tem pa vpliva na povečano razgradnjo maščob, zvišuje termogenezo, ima pa tudi antidepresivni učinek. V prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo ekstrakte grenke pomaranče, je ponavadi od 4 do 6 odstotkov sinefrina, pogosto pa se prodaja v različnih mešanicah s kofeinom, l-tirozinom, izvlečkom zelenega čaja ipd. V več deset raziskavah, ki so vključevale večinoma čezmerno hranjene posameznike, ki so sinefrin jemali tudi do dvanajst tednov, so ugotovili povišan bazalni metabolizem in porabo energije ter posledično izgubo telesne teže.

Odmerjanje

Ker dolgoročni vplivi uživanja sinefrina oziroma kombinacije sinefrina in drugih podobnih snovi (na primer kofein) niso dovolj dobro raziskani, na primer kanadsko ministrstvo za zdravje določa, naj dnevni odmerek sinefrina ne preseže 30 mg. Če je torej v odmerku izdelka, ki ga uživate, 100 mg ekstrakta grenke pomaranče, in od tega 6 odstotkov sinefrina, lahko dnevno zaužijete največ 5 odmerkov takega fat burnerja. A znani so tudi primeri uživanja količin do skoraj 100 mg dnevno brez stranskih učinkov.

Stranski učinki in varnost uporabe

Čeprav vlada napačno prepričanje, da so dodatki naravnega izvora povsem varni, ni nujno, da jemanje rastlinskih kemikalij ne predstavlja tveganja za zdravje. Obstaja možnost, da sinefrin slabo vpliva na srčno-žilni sistem, in sicer lahko povzroči povišan krvni tlak, srčno aritmijo, podaljševanje intervala QT, infarkt in nenadno smrt. Težava je, da so v raziskavi iz leta 2005, ki je temelj teh prepričanj, preiskovancem tri ure po začetku merjenja dali obrok. Hrana lahko ima vpliv na dvig srčnega utripa, zato ni nujno, da ga je povzročil sinefrin.

Opozorila so vsekakor na mestu, vendar je dejstvo, da je v zadnjem desetletju prodaja sinefrina v različnih formulah ogromna in da so verjetno milijoni ljudi pojedli ogromne količine sinefrina brez kakršnikoli zdravstvenih posledic. Poleg tega sinefrin lahko zaužijemo že z raznimi sokovi in izdelki iz citrusov.

V znanstveni literaturi smo poiskali najnovejše podatke o varnosti uživanja sinefrina – in kot kaže, je sinefrin povsem varna snov, ki ne povzroča neželenih učinkov, o katerih je ponekod govora.

Letošnjo dvakrat slepo, s placebom kontrolirano in randomizirano raziskavo, ki so jo v sodelovanju izvedli jordanski in ameriški raziskovalci, so zasnovali tako, da so 18 zdravim posameznikom dali 49 mg sinefrina (oblike, ki je naravno dostopna v citrusih). Na začetku, po 30, 60, 90 minutah in po dveh, štirih, šestih in osmih urah po zaužitju sinefrina, so jim izmerili srčni utrip, krvni tlak in naredili elektrokardiogram, vzorce krvi pa na začetku, po dveh in po osmih urah. Sinefrin ni vplival na nobeno od merjenih dimenzij, statistično značilno, a klinično zanemarljivo je po eni uri od zaužitja padel le diastolični tlak. Zaključek: naravni sinefrin, pridobljen iz ekstrakta grenke pomaranče, ne izkazuje toksičnosti za srčno-žilni sistem.

Do istih zaključkov so prišli leta 2013, ko so 25 zdravim posameznikom 60 dni dvakrat dnevno dajali po 49 mg naravnega sinefrina: nobenih stranskih učinkov, le nekaj klinično nepomembnih odstopanj v srčnem utripu.