Probiotiki

Probiotiki ali mlečnokislinske bakterije so majhni superjunaki, ki vsak dan pridno opravljajo svoje delo. Njihove glavne naloge so, da spodbujajo delovanje prebavil, razgrajujejo sestavine hrane, učinkujejo kot preventiva pred razvojem alergenih reakcij, pomagajo krepiti naravno odpornost našega telesa in še bi lahko našteval.

Zdrava črevesna flora je namreč eden glavnih stebrov imunskega sistema in s tem našega zdravja. Toda, kaj sploh so probiotiki? Kje jih najdemo? In, zakaj jih človeško telo potrebuje?

Bolgarska skrivnost

Na začetku 20. stoletja so se znanstveniki ukvarjali z opazovanjem podeželskega prebivalstva v Evropi, še posebno Bolgarov. Ti narodi veljajo za enega največjih porabnikov fermentiranih mlečnih izdelkov. Manj znano pa je, da spadajo tudi med narode, ki dočakajo zavidljivo starost. Na podlagi teh dejstev so znanstveniki ugotovili, da fermentirani mlečni izdelki pozitivno vplivajo na človekovo zdravje in prebavo.

Pro bios

Izraz probiotik izhaja iz grških besed pro in bios, kar pomeni “za življenje”. Po definiciji so probiotiki živi nepatogeni mikroorganizmi, torej organizmi, ki lahko blagodejno vplivajo na zdravje ljudi. V človeškem telesu, v debelem črevesju, je več kot tisoč mikroorganizmov. Njihova naloga je dokončna prebava hrane, vsrkanje hranilnih snovi, preprečevanje naselitve patogenih, torej zdravju škodljivih mikroorganizmov, pomagajo pa tudi pri krepitvi obrambnih sposobnosti organizma, imunskega sistema in zmanjšanju alergenih reakcij.

Strokovnjaki priporočajo vsakodnevno uživanje probiotikov predvsem tistim, ki so občutljivi na neko hrano, nosečnicam in doječim materam, ki so še posebej izpostavljene raznim alergenom, otrokom med rastjo in vsem, ki so vsak dan izpostavljeni stresu in enolični prehrani. Stres, slabo počutje, nepravilna prehrana, različna zdravila; vse to so lahko razlogi za porušenje naravnega ravnotežja človeške mikroflore. Ti vplivi namreč povzročijo razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kar poveča tveganje za različne bolezni. Torej, da bi vzpostavili normalno ravnotežje svoje črevesne flore, so probiotiki prvo orožje za zanesljivo zaščito pred patogenimi mikroorganizmi.

Kje jih najdemo?

Ljudje večkrat zamenjujemo izraza probiotik in prebiotik. Prebiotiki so snovi za probiotike, ki spodbujajo njihovo rast in razmnoževanje. Med prebiotike spadajo živila, bogata z vlakninami, torej sveže sadje in zelenjava, integralna žita in drugo. še posebno so ugodna živila, ki vsebujejo vlaknino inulin: česen, čebula, beluši … Kljub naštetemu moramo biti pri izbiranju prebiotikov pazljivi. Nekateri izmed njih, kot so pšenica in vsa živila, bogata s saharozo, spodbujajo rast patogenih mikroorganizmov.

Seveda so na trgu tudi izdelki, ki vsebujejo probiotike. Največkrat so v tako imenovani funkcionalni hrani, kot so fermentirani mlečni izdelki, in kot samostojni pripravki v obliki živilskih dopolnil, torej kapsulah, prahu ali tekočini. Ti morajo izpolnjevati različna merila o varnosti in učinkovitosti pri preprečevanju različnih bolezni, zato je treba njihovo učinkovitost dokazati z različnimi kliničnimi poskusi, preden so na trgu.

Težava nastane, ker morajo biti probiotiki odporni proti želodčni kislini, encimom in žolčni kislini. Prispeti morajo torej v čim večjem številu na svoje mesto učinkovanja, debelo črevo, in ostati živi. Vsa ta merila izpolnjujejo mlečnokislinske bakterije, med katerimi izstopata rodova laktobacilov in bifidobakterij. Mlečnokislinske bakterije namreč povzročijo mlečnokislinsko vrenje, to je proces razgradnje ogljikovih hidratov brez prisotnosti kisika. Pri tem procesu se zniža pH vrednost črevesja, kar posledično onemogoči rast in razvoj patogenih mikroorganizmov.

Ker so probiotiki živi organizmi pri njihovem doziranju, ne moremo uporabljati standardnih količin, gramov oziroma mililitrov. Zato se pri odmerjanju probiotikov uporablja število živih mikroorganizmov v milijonih (milijon/kapsulo) oziroma število enot, ki tvorijo kolonije (CFU/g). Za probiotike v obliki prehranskih dopolnil je priporočljivo, da mora biti za doseganje probiotičnega učinka število mikroorganizmov v dnevnem odmerku najmanj 108/odmerek.

Za konec

Probiotiki so torej pomemben dejavnik pri zagotavljanju zdrave črevesne flore in močnega imunskega sistema. Njihovo število, v debelem črevesju, lahko povečamo z izbiro čim bolj nepredelane hrane, torej sadja, zelenjave in živil, bogatih z vlakninami. Prav tako ne smemo pozabiti na fermentirane mlečne izdelke, med katerimi še posebno izstopa kefir, in prehranske dodatke v obliki kapsul in tekočine. Pozorni bodite le na oznake in vsebnost števila mikroorganizmov na odmerek.