Pravljice v športu II

Kljub temu (ali morda prav zaradi tega) da sem doma v športu, kakor se to že neumno sliši, ne bom nekaterih stvari nikoli razumel, pa naj se trudim, kolikor hočem. Ne bom npr. razumel matematičnih izpeljav v splošni teoriji relativnosti, ne bom razumel večine tipičnega angleškega humorja, ne bom razumel, uh, ženskega spola itd.

In ne bom razumel pomanjkanja, ali raje kar odsotnosti, samokritičnosti in racionalnosti nekaterih športnikov in trenerjev.


Ne zamudite aktualnih akcij!


Vsak, ki se ukvarja s športom ali rekreacijo, ima na tem področju želje in cilje. To je popolnoma samoumevno; vsa dejanja se napajajo iz teh dveh goriv. Če človeka vprašaš, zakaj je nekaj storil oz., da ne bo časovnega zamika, ki lahko marsikaj izkrivi, zakaj to počne, bo navedel razlog. Brez izjeme. Tudi najbolj neumen razlog – ‘Ker se mi zdi to pravilno’ – je še vedno razlog.

Nazaj k športu. Ljudje, ki pretegujejo svoja telesca na ta ali oni način, imajo dva osnovna cilja, dva razloga za miganje:

  • izboljšati telesne sposobnosti in
  • preprečiti upadanje telesnih sposobnosti

Vendar pa sta to, še enkrat, samo osnovna cilja. Nihče ne bo na vprašanje ‘Zakaj treniraš?’, odgovoril ‘Ker hočem izboljšati svoje telesne sposobnosti’. Rekel bo ‘Ker želim na 100 m teči pod 10,20 senunde’ ali pa ‘Ker želim imeti 110 kg telesne teže in 5% maščobe’. Posamezniki imajo individualne, bolj ali manj specifične cilje … do katerih želijo priti … z dejanji … z načinom življenja … s treningom … kjer pa se vse ustavi, postane motno kot kakšen preklet Koseški bajer, crknjene ribe, depresivne žabe … do temeljev zgrešeni programi, fiksne ideje o nekih neobstoječih principih, miti in legende, sranje na kvadrat, ki mu vladajo osebki brez osnove, nekritični in neracionalni, z vizijo, a brez temeljnega znanja, športniki s cilji, željami, a brez motivacije, sposobnosti zajemanja celotne slike, ki kar kriči, da je vse skupaj brcanje v temo, zapravljanje časa, ki je vsem zelo skopo odmerjen … še posebej v tekmovalnem športu. Govorim o gospodarjih prstanov.

To so športniki, ki želijo – in imajo za to primerne telesne lastnosti – na 100 m teči pod 10,20 sekunde, a je njihov program treninga, v katerega slepo verjamejo in se o njem ne sprašujejo, smrdljiva brozga med srednjeprogaškim in šprinterskim treningom, to so trenerji, ki želijo, da bi njihovi varovanci na 100 m tekli pod 10,20, a so zataknjeni v času in svoji vsevednosti, kar se odraža v smrdljivih brozgah, ki jih kuhajo …
…to so powerlifterji, ki želijo dvigniti 250 kg bench pressa, niso pa pripravljeni prebrati niti lista literature o treningu in prehrani …
…to so bodybuilderji, ki izgovore za svoje neuspehe iščejo v ‘slabi genetiki’ in ‘pomanjkanju denarja’ …
…to so bodybuilderji, ki brez poznavanja osnov treninga in prehrane, posegajo po čudežnih tabletah …
…to so inštruktorji fitnesa, ki nekomu, ki želi shujšati, predpišejo 6-8 ur aerobne vadbe tedensko, hkrati pa mu napišejo ‘zdravo dieto’ z 20% maščobe, 20% beljakovin in 60% ogljikovih hidratov …
…to so športniki, ki se pritožujejo, da že nekaj let ne napredujejo, pozorno oko pa jih lahko vsak petek in soboto zvečer zasledi v kakšnem zakajenem lokalu v mestu z vsaj tremi promili alkohola v krvi …
…to so nadebudni bodybuilderji, ki brez kritičnosti in racionalne presoje sledijo nasvetom ‘gurujev’ …
…bodybuilderji, ki zaradi lastne nerazgledanosti trenirajo le trikrat na teden, saj jim je nekdo rekel, da se bodo v primeru večjega števila treningov, pretrenirali …
…športniki, ki po svetu hodijo z zaprtimi očmi in zamašenimi ušesi, popolnoma nedostopni za kakršnekoli razumske debate, ujeti v lasten svet prepričanosti, temelječi na mnenjih, na mitih in legendah …
…člani fitnes klubov, ki imajo željo izoblikovati svoje telo, a ne vedo, da govorjenje na treningu ni dovolj …
…športniki, ki trdijo, da jih bodo ‘uteži upočasnile’ in ‘zakrčile’ …
…športniki, ki ogromno vlagajo v trening, prehranjujejo pa se v restavracijah s hitro prehrano …
…športniki, ki ogromno vlagajo v načrtovanje prehrane, trening pa jemljejo kot nujno zlo …
…športniki, ki zatrjujejo, da imajo odličen program treninga in prehrane in hkrati jamrajo, da ne napredujejo …
…vase zagledani trenerji, ki na veliko razsipajo svoje modrosti, kljub temu da so le na pol pismeni in imajo s treningom približno toliko izkušenj, kot povprečna uršulinka s spolnimi odnosi …
…junci, ki jesen, zimo in pomlad preždijo za šanki v nočnih klubih, mesec pred poletjem napolnijo fitnese in si kupijo škatlo proteinov, mislijo, da bodo do poletja najmanj Ramboti, a vse kar naredijo v fitnesu, je gneča, od proteinov pa si prislužijo le nemarno prdenje …
…dečve, ki jeseni, pozimi in spomladi papcajo čokolado in ocvrt krompirček, mesec pred poletjem pa prenehajo jesti, pijejo samo vodo ali javorov sirup, se vpišejo v fitnes in tam dan za dnem kolesarijo, stepajo in se uteži izogibajo na nekaj metrov, da se jih slučajno ne bi prijela kakšna mišica …
…nogometaši, ki kondicijski trening zamenjujejo za osnovnošolsko podaljšano bivanje, in njihovi trenerji, ki so na trening prišli spotoma, med premikom od enega do drugega lokala. Ko jih človek zagleda, ga prime, da bi vzkliknil: “Boh dej, primadone! Kako kaj vaše šminke? Ste danes že bile pri frizerju?”

To so gospodarji prstanov. Prstanov, tistih majhnih uteži, ki jih lahko spraviš v žep, ne da bi ti hlače potegnilo proti kolenom. To je njihov način. Njihov svet. V njem so vladarji, visoko nad menoj, visoko nad Gromom, upam, da tudi visoko nad vami. To je svet izven mojega, našega, dojemanja. Enostavno ne delujemo po teh zapletenih formulah. Naša enačba je preprostejša: Postavi si REALEN cilj, ugotovi, kaj je potrebno storiti, da prideš do tega cilja in nato to stori. Brez izgovorov. Brez laganja samemu sebi. Besede kot ‘Uh, tole je pa zajebano’ in ‘Vse me boli. Slabo se počutim.’ prepusti gospodarjem prstanov. Oni ne vedo, kakšno moč imajo misli. Ne vedo, da zaradi negativnih misli avtomatično, kot da je tudi ta formula nekje zapisana, postaneš looser, zguba. Misliš, da ne moreš dvigniti določene teže – ne boš je dvignil. Misliš, da si močan, jeklen, da lahko storiš vse, kar si zamisliš in imaš to pod kontrolo – si zmagovalec, čeprav morda nisi premagal 100 sotekmovalcev; premagal si sebe, preskočil meje, ki so te ovirale. In pred seboj zagledaš novo mejo, nov cilj, novo možnost, da postaneš zmagovalec.

Vse je v glavi. Mi to vemo. Jaz vem. Zato me lahko razumete, da me nemalo zaskrbi, ko moje dekle prične mrmrati besedilo hrvaške pesmi, ki gre nekako takole:
“Ide mi, u životu ide mi. Ali mi fali ono malo ljubavi …”
Govorim o izzivih.
In stavek iz prvega odstavka se sedaj prične s ‘Poizkusil bom razumeti…’.


TOP izdelki po odličnih cenah


Podobni članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja