Da bi pojasnili številne nejasnosti in zmote v zvezi z različnimi tematikami, povezanimi z zdravjem, smo se pogovarjali s strokovnjaki in dobili tudi nekatere čisto nepričakovane odgovore.

1. Rdeče meso in predelani mesni izdelki so zadnje čase na “sramotilnem stebru”. Zakaj je temu tako in ali jih moramo res popolnoma odstraniti iz naše prehrane?

Ne zamudite aktualnih akcij!

Raziskave, iz katerih mediji in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) črpajo informacije o škodljivosti mesa, so epidemiološkega tipa in le nakazuje potencialno povezavo med pojavnostjo določenega bolezenskega stanja in uživanjem mesa, to pa seveda še ne pomeni, da je meso vzrok za taka obolenja. Kaj če osebe, ki pojedo več mesa, uživajo tudi več sladkorja in predelanih rastlinskih olj? Primer je tipičen obrok v restavraciji s hitro hrano. Ali pa po drugi strani, kaj če osebe, ki uživajo manj ali nič mesa, skrbijo za svoje zdravje tudi na druge načine? Se na primer izogibajo stresu, meditirajo, so fizično aktivni, ne kadijo in ne uživajo alkohola. Lep primer so vegetarijanci. Povedano drugače, tudi gasilci se vedno nahajajo na mesu požara, vendar niso krivi za požar. še večji problem teh raziskav je, da ne ločujejo med nepredelanim rdečim mesom in predelanim (mesni izdelki). Raziskave, ki to upoštevajo, škodljivosti nepredelanega rdečega mesa ne nakazujejo. Rdeče meso velja za živilo z visoko hranilno vrednostjo in je odličen vir železa, vitaminov B, cinka, selena in drugih. Železo v njem se nahaja v hem obliki, ki ima veliko boljšo absorpcijo kot rastlinska oblika. Je tudi pomemben vir vitamina D v obliki, ki ima prav tako visoko stopnjo absorpcije in izkoristka v telesu. Rdečemu mesu se nikakor ne rabimo izogibati.

2. Mnogi ljudje so doživeli pozno starost, čeprav so celo življenje uživali mlečne izdelke. Danes je stanje drugačno in mnogi s ponosom govorijo, kako mlečnih izdelkov sploh ne uživajo. Se je dejansko kaj korenitega spremenilo?

Največji problem sodobnega mleka je industrijska obdelava in znižana vsebnost maščobe. Naravna mlečna maščoba je odličen vir koristnih hranilnih snovi. še boljši viri teh snovi so mlečni izdelki z visoko vsebnostjo maščobe, kot so maslo, smetana in siri. Mleko lahko nekaterim povzroča težave zaradi vsebnosti mlečnega sladkorja (laktoze), saj precej ljudem primanjkuje encim, ki mlečni sladkor presnavlja. Naši predniki so uživali mleko v surovi obliki, ki je samo po sebi vsebovalo ta encim. Če nam mleko in mlečni izdelki ne delajo težav, se jim ne rabimo izogibati. Po mojem mnenju so polnomastni manj predelani mlečni izdelki veliko boljši izbor v primerjavi s posnetimi in imajo veliko večji vpliv na sitost.

3. Navadili smo se brati deklaracije in kar nekako se bojimo vseh aditivov, ki so napisani na njih. Ali so nekateri res škodljivi?

Dovoljeni aditivi so odobreni s strani Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki za posamezni aditiv določi sprejemljiv dnevni vnos (ADI). Mnogi izmed aditivov so naravni oziroma so celo pomembna mikrohranila, na primer antioksidant askorbinska kislina (vitamin C) s številko E 300. Kljub temu pa so nekatere raziskave pokazale, da posamezni aditivi lahko škodijo zdravju, če bi uživali velike količine živil, ki jih vsebujejo. Večinoma so v industrijsko močno predelanih živilih, ki ne glede na vsebnost aditivov niso sestavni del zdrave prehrane, saj ponavadi vsebujejo veliko predelanih maščob, sladkorjev in soli. S tem ko taka živila omejimo ali izločimo, se izognemo tudi tveganju, da bi zaužili preveč škodljivih aditivov.

4. Drži, da se osebam, ki nimajo celiakije in intolerance na gluten, ni potrebno izogibati glutenu?

Nekateri posamezniki so genetsko nagnjeni h glutenski preobčutljivosti, a to še ni nujno dovolj za to, da bi jim gluten povzročal težave. Za to mora biti izpolnjen še kak drug dejavnik, kot sta na primer poškodovana sluznica prebavil ali nepravilno delovanje imunskega sistema. Za celiakijo zboli približno odstotek populacije, medtem ko omenjeni problematični geni sploh niso redki in so prisotni kar pri 40 do 60 odstotkih ljudi. Strokovnjaki se sprašujejo, ali vse težave zaradi uživanja žit izhajajo samo iz občutljivosti na gluten. Neka raziskava je recimo pokazala, da pri posameznikih s sindromom razdražljivega črevesja simptome poslabšajo pšenica oziroma kratkoverižni sladkorji v žitih, ki v debelem črevesu fermentirajo, ne pa gluten. Izolirani gluten namreč ni sprožil značilne reakcije. Žal glede tega nimamo jasnih odgovorov. Praksa vsekakor kaže, da žita mnogim povzročajo težave.

5. Kako pogosto bi bilo potrebno razstrupiti organizem?

Svetoval bi krajše delno postenje, ki obsega popolno vzdržnost od hrane 16 do 18 ur nekajkrat tedensko oziroma občasno dan ali dva popolnoma brez hrane. Pozitivnih učinkov postenja so se zavedali že stari narodi, korist pa potrjujejo tudi novejše raziskave. Postenje sproži celično obnovo, krepi imunski sistem, izboljša senzitivnost celic na hormon inzulin in s tem močno zniža tveganje za nastanek diabetesa tipa 2. Poleg tega ugodno učinkuje na delovanje srca in ožilja, znižuje pojav nekaterih rakavih obolenj in vnetnih stanj. Daljšega postenja ne priporočam, če pa se zanj odločimo, ga je priporočljivo izvajati pod nadzorom strokovnjaka oziroma zdravnika.