Melatonin – nočni ptič

Verjetno ste že slišali za posameznike, imenovane »life extensionisti«, katerih temeljni cilj je podaljšanje življenja s poudarkom na izboljšanju njegove kakovosti v tretjem obdobju. Njihovi interesi zajemajo tako področje telesne aktivnosti, počitka in prehrane kot tudi uporabo dodatkov. Pravzaprav bi tukaj lahko vzpostavili vzporednico s fitnes entuzijasti. Če so za slednje izmed dodatkov najpomembnejše sirotkine beljakovine, je za »podaljševalce življenja« to prav gotovo hormon melatonin.

Kaj je in kako učinkuje?

Melatonin (N-acetyl-5 methoxytryptamine) je neurohormon, ki ga v možganih sintetizira žleza epifiza. Igra pomembno vlogo pri upravljanju neuroendokrinih funkcij pri človeku ter tudi drugih živih bitjih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, naše spanje, imunski sistem in kognitivne funkcije možganov.

Najpomembnejša vloga melatonina se kaže v povezavi z našim ciklom spanja. Telesna raven melatonina je namreč odvisna predvsem od stopnje svetlobe v okolici. Proti večeru se melatonina izloča več; vrh v krvi doseže sredi noči, nato pa se raven proti jutru počasi znižuje. Količina melatonina, ki ga uspe sintetizirati epifiza, začne po 25. letu upadati. Po 80. letu starosti ga ne proizvaja več. Znanstveniki verjamejo, da je ravno to razlog, zakaj starejšim ljudem zadostuje krajši spanec.

V času, ko se vedno več posameznikov zaveda pomembnosti in včasih celo nujnosti uporabe kakovostnih prehranskih dopolnil, melatonin doživlja vedno večji vzpon. Postal je zanimiv za znanstvenike, ki so v povezavi z njim opravili številne raziskave, kjer je bilo med drugim ugotovljeno, da ima melatonin pozitiven učinek na posledice delovanja prostih radikalov ter na staranje. Sodeč po študiji, izvedeni na podganah, naj bi se človeško življenje ob dodanemu melatoninu podaljšalo celo za neverjetnih 20%. Prav tako so bile v zadnjih letih odkrite številne povezave med uporabo melatonina in zmanjšanjem možnosti za nastanek rakavih obolenj. Opazni so tudi pozitivni vplivi na delovanje imunskega sistema.

Kako lahko koristi športnikom?

V času aktivnosti prihaja v človeškem telesu do tvorbe prostih radikalov, ki povzročajo oksidativen stres. Celične molekule se hitreje uničijo, kar močno pospešuje staranje. Zaradi dokazane lastnosti zmanjševanja ravni oksidativnega stresa je melatonin lahko zelo pomemben dodatek pri vsakem športniku. Dodatek melatonina omogoča tudi boljši spanec, kar je seveda zelo pomembno pri regeneraciji organizma med posameznimi treningi. Dokazano vpliva tudi na raven rastnega hormona (GH), ki ima v telesu velik lipolitičen in anaboličen učinek. Neposredno vpliva na izločanje maščobnih kislin iz zalog telesne maščobe in preko hormona IGF, v katerega se spremeni v jetrih, tudi na rast in regeneracijo mišične mase. Z uporabo rastnega hormona lahko pride do spremembe strukturne sestave telesa (porast mišične mase, zmanjšanje maščobnih oblog) do neke mere tudi brez vadbe. Ob sočasni vadbi pa uporaba hormona mladosti, kot ga tudi pogosto imenujejo, te spremembe seveda zelo pospeši.

Kje ga najdemo?

Poleg sinteze v telesu je vir melatonina tudi vsakodnevna prehrana. Prisoten je tako v rastlinski kot tudi v živalski hrani. V rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi ga je približno 0,5 mg na 1 kilogram živila. Žal pa sodobna prehrana ni tako bogata z melatoninom, kot je bila včasih. Zato je zelo verjetno, da naš vsakodnevni jedilnik ni zadosten vir. Razlog za to je predvsem uživanje predelane hrane, slabo sestavljeni jedilniki, obstoj številnih kroničnih bolezni, uživanje določenih zdravil, ki vplivajo na njegovo absorpcijo …

Melatonin je v nekaterih državah mogoče kupiti tudi v obliki prehranskega dopolnila. Običajno se nahaja v tabletah, pri čimer posamezna tableta običajno vsebuje 3 mg. Dnevna doza (od 300 mg do 2 g) bi se naj zaužila 20 do 40 minut pred spanjem. Če se odločimo za uporabo, vedno pričnimo z manjšim odmerkom, ki ga počasi dvigamo do želene ravni.

Da ali ne?

Glede na rezultate ene izmed študij se je 10% posameznikov, uporabnikov melatonina, pritoževalo zaradi pojava nočnih mor, glavobolov, nižje potrebe po spolnosti in jutranje zaspanosti. Naslednjih 10% uporabnikov ni zaznalo nobenega pozitivnega učinka.

V več študijah so znanstveniki uporabili od 600- do 3000-krat večji odmerek od priporočenega brez pojava toksičnosti. Zastrupili se z njim torej ne bomo. Vseeno se pred uporabo posvetujmo s svojim zdravnikom.

Velja tudi opozoriti, da se moramo po zaužitju melatonina izogibati vožnji z avtomobilom, saj pride do zmanjšanja posameznikovega reakcijskega časa. V vsakem primeru bi se naj dodatku melatonina izogibali otroci, nosečnice, doječe ženske in ljudje s pogostimi alergijami.

Za konec

Glede na večino dostopnih študij je melatonin kot prehransko dopolnilo lahko koristen predvsem v jeseni našega življenja. V tem času njegova produkcija upada, s čimer smo prikrajšani za njegove pozitivne učinke. Z dodatkom melatonina lahko potek staranja do neke mere upočasnimo.

Melatonin je lahko koristen tudi za športnike in rekreativce, saj ima pomemben vpliv pri zmanjševanju škodljivega delovanja prostih radikalov, prav tako pa vpliva na raven rastnega hormona ter na regeneracijo po naporni vadbi.