Kreatin – Ne le za moč in mišice – manj znani pozitivni učinki jemanja kreatina

Kreatin je eden najučinkovitejših dodatkov, ki so na voljo športnikom. Znova in znova preizkušen v profesionalnem športu in med rekreativci. Je tako zelo učinkovit, da so svetovni športni organi resno razmišljali, da bi ga uvrstili na seznam prepovedanih poživil, še vedno pa priporočajo previdnost pri uporabi.

Kreatin je naravna snov, ki je v telesu ljudi in živali, predvsem v mišicah. V prehrani zaužijemo največ kreatina predvsem z rdečim, manj pa tudi z belim mesom in ribami. Telo ga lahko tvori tudi samo, če ima na voljo dovolj aminokislin L-arginina, L-glicina in L-metionina. Kreatin se v telesu shranjuje v obliki čistega kreatina in kreatin fosfata. Precejšnje izboljšanje rezultatov po njegovi uporabi lahko pričakujejo vegetarijanci ter športniki in rekreativci v športih kratkih intervalov, kjer sta potrebni eksplozivnost in moč. ATP (adenozin trifosfat), visokoenergijska molekula, ki je v vsaki celici in je osnovni energijski vir v telesu (za telesni in umski napor ter večino kemičnih reakcij v telesu), se zelo hitro porabi in razgradi v ADP oziroma adenozin difosfat. Da bi se čim hitreje obnovila, nujno potrebuje darovalca fosfatne skupine – tu nastopi kreatin fosfat, ki v kemični reakciji daruje svojo fosfatno skupino in z ADP spet tvori ATP. Stranski učinek kreatina, ki zelo ustreza bodibilderjem in fitneserjem, je zadrževanje vode v mišici, kar ob povečani moči spodbuja prirast mišične mase. Poleg tega učinkuje kreatin tudi kot zaviralec nastanka mlečne kisline v mišicah in tako povečuje telesno zmogljivost. Kreatin naj bi celo neposredno spodbuja tvorbo aktina in miozina, filamentnih beljakovin, ki dejansko tvorijo mišično tkivo.

Ti učinki kreatina so bolj ali manj splošno znani. Manj je znano, da lahko pripomore k izboljšanju kakovosti življenja starejših in ohranja ter podaljšuje telesno in umsko pripravljenost mlajših, ki ga jemljejo redno.

Kreatin bi lahko omilil ali preprečil možganske poškodbe

številni športniki in rekreativci, sploh v kontaktnih športih, se pogosto srečujejo z različnimi poškodbami, tudi glave, najpogosteje so to pretresi možganov. Največkrat so posledice kratkotrajne in prehodne, včasih (sploh pri nesrečah, ki niso športne) lahko nastanejo resni zapleti, kot so možganske krvavitve, izguba spomina, zatekanje možganov, naraščanje pritiska v lobanji, izguba gibljivosti in koordinacije.

V manj znani študiji, objavljeni leta 2000 v zborniku The Annals of Neurology, so znanstveniki ugotovili, da so imele podgane, ki so jim štiri tedne dodajali kreatin v hrano, za 50 odstotkov manj možganskih poškodb kot tiste, ki jim ga niso. Pri drugi skupini glodavcev, miših, so ocenjevali učinek kreatina po kratkotrajnem jemanju, in sicer po treh dneh dodajanja kreatina, so imele miši za 21 odstotkov manj poškodovanih možganskih celic, po petih dneh pa 36 odstotkov manj. Iz navedenega so ugotovili, da kreatin lahko ublaži posledice travmatskih poškodb glave. Kako, ni znano, predvidevali pa so, da povečana količina kreatina v telesu hitreje regenerira ATP tudi v mitohondrijih možganskih celic, to pa nekako zmanjša učinek poškodbe na možgane. Ker lahko travmatične možganske poškodbe sčasoma v starosti vodijo v nastanek alzheimerjeve bolezni, bi kreatin morda lahko tudi upočasnil njen nastanek.

Nekatere raziskave so pokazale, da lahko kreatin varuje tudi živčne celice možganske skorje, debla in hrbtenjače, saj nekoliko ublaži oziroma upočasni posledice gehrigove ali charcotove bolezni oziroma amiotrofične lateralne skleroze (ALS), bolezni, pri kateri zaradi okvare živčnih celic večina mišic v telesu najprej oslabi, sčasoma pa izgubimo nadzor nad njimi. Miši z ALS, ki so jim v prehrano dodajali kreatin, so živele dlje. Raziskave se nadaljujejo z mešanimi rezultati, a dokončnih spoznanj še ni, vendar upanje ostaja. Ker je kreatin poceni in dostopen, ga številni bolniki jemljejo na svojo odgovornost, saj je naravna snov, za zdaj nima dokazanih stranskih učinkov in pri nekaterih kaže nekakšno izboljšanje stanja in počutja, pri tako hudi bolezni pa vsaka pomoč olajša življenje in lahko izjemno izboljša njegovo kakovost.

Daljše življenje, oksidativni stres in lipofuscin

Med nemško raziskavo so leto dni starim samičkam miši v hrano dodajali kreatin (v razmerju enega odstotka celotne zaužite hrane). Raziskovalci so se opredelili za samičke, ker se ženski organizem ob enakih okoliščinah stara počasneje kot moški, zato so predvidevali, da bodo mogoči učinki kreatina laže merljivi. Ugotovili so, da je povprečna življenjska doba samičk na kreatinu devet odstotkov daljša kot pri miškah v kontrolni skupini, kjer kreatina niso dodajali. Hkrati so ugotovili, da so bile v povprečju miške na kreatinu zdrave skupno 613 dni življenja, miške brez njega pa le 563 dni, oksidativni stres pri zadnjih je bil veliko večji kot pri miškah na kreatinu. Te so se bolje izkazale tudi pri spominskih testih in opazovanju vzorcev vedenja. Raziskovalci so dognali tudi, da se je v možganih mišk na kreatinu v hipokampusu nakopičilo precej manj lipofuscina kot pri miškah brez njega. Lipofuscin je starostni pigment, eden kazalnikov staranja – povedano preprosto, manj ga je, v boljši kondiciji so možgani. Genska preiskava mišk na kreatinu je pokazala tudi večjo aktivnost genov, ki spodbujajo rast, razvoj in zaščito živčnega sistema ter učenja, kot pri tistih iz kontrolne skupine.

Kreatin in kemoterapija

Pri nekaterih vrstah raka ali v poznem stadiju bolezni, če se celice razsejejo po več organih, je potrebno sistemsko zdravljenje z zdravili, ki so citotoksična (so strup za celice in jih pobijajo oziroma uničujejo – a so žal neselektivna, kar pomeni, da ne uničujejo le rakavih celic, temveč vse – rakave in zdrave). Namen take terapije je uničiti rakave celice, a hkrati čim manj prizadeti zdrave. Bolniki tako terapijo navadno težko prenašajo, bruhajo, nimajo apetita, telesno opešajo, njihovo življenje ni kakovostno. Iz izsledkov nemške raziskave na bolnikih z rakom na črevesju je razvidno, da lahko pri nekaterih bolnikih na razmeroma blagi kemoterapiji kreatin pripomore k izboljšanju nekaterih kazalcev uspešnosti terapije in stopnje preživetja bolnika – faznega kota in kapacitance bioimpedance ter razmerja zunajcelične in celične telesne mase. Bioimpedanca je neboleči električni test, pri katerem pretok nizkega električnega naboja skozi telo natančno izmeri količino vode v telesu, puste telesne mase in maščobe, bazalno presnovo in kalorične potrebe ter druge pomembne parametre, na podlagi katerih zdravnik predpiše terapijo in lahko predvidi njena potek in uspeh ter jo čim bolj natančno nadzoruje in po potrebi spreminja. Fazni kot v bioimpedanci je kazalnik zmožnosti celice, da zadrži energijo, ohrani zdravje in lastno celovitost. Večji ko je fazni kot, bolj je celica zdrava. Kapacitanca pa je zmožnost celične stene, da ohranja in ustrezno prepušča električni potencial. Večja ko je, bolj je zdrava in učinkovita celična stena. Kreatin lahko pri določenih bolnikih na razmeroma blagi kemoterapiji poveča fazni kot in kapacitanco ter ugodno vpliva na razmerje zunajcelične in celične telesne mase (večje ko je razmerje v korist zadnje, bolj je organizem zdrav in odporen) ter tako poveča stopnjo preživetja nekaterih bolnikov ali pravočasno nakaže slabšo odzivnost in neodzivnost na terapijo.

Za konec

Kreatin ni več le dodatek za povečanje moči in mišične mase, temveč dodatek za podaljšanje in izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje mladosti ter možganskih in telesnih funkcij in za ohranjanje splošnega zdravja.