Koencim Q10

Dalj časa se vrti naša zemljica, pogostejša je želja ljudi po preprečevanju posledic staranja in težnja po daljši življenjski dobi. Dejstvo je, da v resnici obstaja oz. je odkritih vedno več snovi, ki staranje upočasnjujejo in varujejo pred boleznimi, ki jih sam proces staranja ter številni ostali dejavniki prinašajo. Večina teh snovi ima skupno lastnost, in sicer antioksidativne sposobnosti. Med paleto do sedaj odkritih antioksidantov v zadnjih letih vedno bolj pridobiva na pomenu koencim Q10 oz. ubikinon.

Koencim Q10 je snov, podobna vitaminom, vendar se od njih loči po tem, da ga lahko sintetizira človeško telo. Koencimi se od encimov, ki v telesu delujejo kot katalizatorji, ločujejo po tem, da sodelujejo kot prenašalci določenih komponent pri mnogih procesih. Vloga koencima Q10 je podobna vlogi drugih koencimov – od njih je odvisno delovanje večjih in kompleksnejših encimov, katerih del so. Koencim Q10 je koencim za najmanj tri mitohondrijske encime, ki celice oskrbujejo z energijo.

Sinteza koencima Q10 poteka v vseh tkivih, tako da ga v telesu najdemo povsod, vendar pa je njegova raven precej variabilna. Nahaja se v stenah mitohondrijev, kjer nastaja celična energija, v večjih koncentracijah pa ga najdemo v celicah srca in jeter. Ravno zaradi dejstva, da je v telesu prisoten povsod, je njegovo drugo ime ubikinon, kar pomeni povsod navzoč kinon. Najdemo ga v vseh celicah živih bitij, ki za svoj obstoj potrebujejo kisik. Rastline imajo plastokinon, bakterije menakinon, živali in ljudje pa ubikinon.

Zgodovina in značilnosti

Leta 1957 je Dr. Fred Krein prvi izoliral koencim Q10 iz seruma govejega srca. Novo substanco so začeli proučevati številni znanstveniki. Leta 1978 je ameriški znanstvenik Peter Mitchell prejel Nobelovo nagrado za razvoj teorije o koencimu Q10 kot potrebnega elementa pri sintezah ATP molekul.

Kemijsko ime za ubikinon je 2,3-dimetoksi-5-metil-6-dekaprenil benzokinon. Celotna skupina koencimov Q se je razvijala skupaj z biološko evolucijo več kot milijon let. številka, ki se nahaja poleg oznake Q, pomeni število izoprenilnih enot v stranski verigi – tako obstaja koencim Q s šestimi izoprenilnimi enotami, kot ga lahko najdemo pri kvasovkah (CoQ6), v gobah (CoQ7), zelenjavi in školjkah (CoQ9) in pa koencim Q z desetimi izoprenilnimi enotami v stranski verigi, kot se pojavlja pri prašičih. Tudi človeški ubikinon je spojina z desetini izoprenilnimi enotami v stranski verigi (CoQ10).

Naši sovražniki – prosti radikali …

V celicah potekajo številni procesi, ki so potrebni za njihovo življenje, s tem pa tudi za življenje celotnega telesa. To so procesi dihanja in tvorba energijsko bogatih snovi. Negativen stranski učinek omenjenih postopkov so snovi, imenovane prosti radikali. Zaradi nesparjenega elektrona so zelo reaktivne molekule, kar pomeni, da hitro reagirajo s številnimi biološkimi molekulami, ki se nahajajo v celicah. Ravno zaradi manjkajočega elektrona in posledičnih reakcij z ostalimi molekulami uničujejo zdrave celice ter ustvarjajo še več prostih radikalov. Poleg celic lahko prosti radikali poškodujejo tudi DNK (genetski material celic) in s tem povzročijo mutacije, kar lahko privede do rakavih obolenj. Ob pomanjkanju antioksidantov se prosti radikali kopičijo v telesu in v verižnih reakcijah poslabšujejo naše zdravstveno stanje. Če so v telesu vse snovi v ravnovesju, potem je prostih radikalov ravno toliko, kolikor jih telo potrebuje. Kadar pa se v telesu preveč nakopičijo, pride do vrste reakcij, ki pospešujejo staranje oz. poškodujejo celice.

… in orožje proti njim – antioksidanti

Med “lovilce” prostih radikalov se je k ostalim antioksidantom (npr. vitaminu C in E) pridružil tudi koencim Q10. Prvi so ga pred približno 20 leti začeli uporabljati Japonci za krepitev oslabele srčne mišice, kasneje pa so se njegove dragocene lastnosti začele koristiti tudi v druge namene. Je eden izmed najobetavnejših poznanih antioksidantov na področju zaviranja staranja ter preprečevanja bolezni, ki so s starostjo povezane, saj je v dovolj velikih količinah zadolžen za vrsto važnih funkcij, ki skrbijo za ohranjanje telesnega zdravja. Njegovi pozitivni učinki se s pridom izkoriščajo pri boleznih srca in visokem krvnem pritisku, pri zdravljenju mitohondrijskih bolezni, pri dihalnih težavah starejših ljudi, pa tudi pri diabetesu in aterosklerozi ipd.

Koristi koencima Q10

Q10 vedno pogosteje koristijo predvsem aktivni, pa tudi rekreativni športniki kot dodatek k prehrani. Dokazano je namreč, da izboljšuje psihofizične sposobnosti organizma, pomaga pri splošni mišični utrujenosti in oslabelosti, ohranja vitalnost vezivnega tkiva ter krepi imunsko odpornost. Vsi ti učinki izhajajo iz njegove najpomembnejše funkcije – oskrbovanja celic z energijo, ki jo le-te potrebujejo za svoje pravilno delovanje. Celična energija nastaja v mitohondrijih – organelih, kjer se v verigi usklajenih reakcij preko prenašanja elektronov ob prisotnosti kisika ustvarjajo temelji življenjske energije – molekule ATP (adenozin trifosfat). šele v mitohondrijih poteka končna pretvorba različnih hranil v energijo oz. v molekule ATP, ki jih celice nato uporabljajo kot gorivo za vse svoje dejavnosti. Ubikinon je torej pri procesih dihalne verige pomembna sestavina.

Njegova pomembna, čeprav morda manj poznana lastnost, je tudi pospeševanje učinkovitosti celične presnove, kar je bilo potrjeno v mnogih dietnih raziskavah. Ugotovljeno je bilo, da je ob prisotnosti Q10 pospešeno izgorevanje maščob v tistih maščobnih celicah, kjer so prisotni mitohondriji.

Q10 v človeškem telesu, prehranskih dodatkih in izdelkih za nego kože

Mlad in zdrav človeški organizem lahko na dan proizvede približno 300 mg ubikinona. Njegova skupna količina v telesu znaša približno 2 grama. Vendar pa začne njegovo nastajanje nekje po tridesetem letu starosti upadati; njegova raven se začne zniževati ravno v času, ko ga telo najbolj potrebuje za boj proti boleznim, ki jih prinaša staranje.

V naravni obliki se v opaznih koncentracijah nahaja predvsem v ribah (npr. sardinah in skušah) ter mesu (npr. govedini in piščancu). Vendar bi za optimalno dnevno količino ubikinona morali zaužiti nekajkratno količino hrane, ki je normalno zaužijemo. Zaradi tega ga je priporočljivo jemati kot prehrambeni dodatek, in sicer v letih, ko se njegova proizvodnja v telesu začne ustavljati. Priporočeni dnevni odmerki so od 10 mg pa do 150 mg dnevno. Pomembno je tudi, da ga uživamo dovolj dolgo, saj njegovi učinki ne nastopijo takoj, ampak šele po nekaj tednih.

V zadnjih letih se kot aktivna snov vedno bolj pojavlja tudi v različnih proizvodih za nego kože. Znanstveniki so namreč ugotovili, da topikalno nanešen Q10 zelo dobro prehaja v globlje kožne plasti ter na ta način precej pomaga pri preprečevanju posledic staranja tkiv ter kožnih celic.

Večno mladi?

Čudežev vsekakor ne morete pričakovati. Predvsem je pomembno, da je Q10 v telesu prisoten že preden so sproženi procesi različnih obolenj; ko se pokažejo prvi simptomi, je namreč ponavadi že prepozno. Preventivna zaščita tako predstavlja bistveno večje možnosti za uspeh kot njegova kurativna vloga. Priporočljiva je tudi sočasna uporaba drugih antioksidantov (vitamin A, C, E, minerala selen in cink, itd.), saj bo vašemu telesu le na ta način zagotovljeno, da delovanje prostih radikalov ne bo tako uničujoče, kot bi bilo sicer.