Intervju: Staša Grom in Tea Maherl

Če hočeš narediti dobro kuharsko knjigo, moraš imeti jajca. So jedi, ki so super tudi brez njih, ampak cele kuharske knjige pa si brez jajc ne moremo predstavljati. Staša in Tea, ki sta prispevali recepte za knjigo “Bemumast 3: Imate jajcš”, pojasnjujeta, kako je knjiga nastala, kaj prinaša in kako sami doživljata ustvarjanje v kuhinji.

Sta prešteli vsa uporabljena jajca, ki so šla v recepte v knjigi “Bemumast 3: Imate jajcš”? 🙂

Staša odgovarja: Tudi če bi vedeli, nimava podatka o vseh pogubljenih pri receptih, ki so nama dali kar nekaj vetra, preden so uspeli. 🙂
Tea odgovarja: Hmmm … ne! Mi je pa zdaj žal, ker bi bilo zanimivo vedeti.

Resno, kaj je s temi jajci? A ne velja, da je treba jajca uživati dokaj zmerno? Koliko na teden jih v povprečju pojesta vidve? Mimogrede, za vse recepte v knjigi “Bemumast 3: Imate jajcš” potrebujemo 68 jajc in 3 beljake. 😉

Staša odgovarja: Več desetletij smo živeli v prepričanju, da je holesterol škodljiv, jajca pa so veljala za nekakšen šolski primer živila s holesterolom in zatorej nezdrava. Ta teorija je preživeta. Holesterol je nujno potreben za telesne procese, predvsem pa je zgodba o njem malo bolj zapletena od označitve, da je “zdrav” oziroma “nezdrav”. O tem je veliko napisanega v prvi knjigi iz serije Bemumast. Jaz jem jajca skoraj vsak dan. Ponavadi dve do tri umešana in pečena na maslu, v palačinkah, kot del solate, namesto mesa ali pa kar tako – trdo kuhana in soljena.
Tea odgovarja: Jajca so superhrana. Brez njih ne morem in na dan pojem vsaj dve, če jih jem samo za zajtrk. Jih pa uporabljam v jajčni solati, juhi, LCHF-kruhu. Torej kar veliko. Zgornje številke si skoraj ne upam ugibati.

Za vse, ki še ne vedo, je morda treba povedati, da znamka Bemumast skriva ljubezen do prehrane LCHF (low carb, high fat, torej do nizkohidratne in visokomaščobne prehrane). Tudi vajina knjiga prinaša LCHF-recepte. Prisegata obe na LCHF? Se prehranjujeta po teh in podobnih receptih ali raje uživata v preprostih jedeh, kot so jajca z maslom?

Staša odgovarja: Po načelih LCHF se prehranjujem približno pet let. Uporabljam osnovna živila, kot so jajca, zelenjava, maslo, meso, ribe, kokosovo in olivno olje, siri, sladka in kisla smetana, oreški, kakovosten kakav in temna čokolada, jagodičevje ter seveda zelišča in začimbe. Sploh jajca so v mojem hladilniku nepogrešljiva, ker če ni časa, volje in drugih sestavin, te jajca na maslu vedno rešijo iz zagate. Rada eksperimentiram s pripravo LCHF-sladic, sicer pa pripravljam predvsem preproste LCHF-jedi.
Tea odgovarja: LCHF-prehrana mi izredno ustreza in čeprav sem se med prazniki nekajkrat pregrešila, sem to kar hitro obžalovala, saj mi visokohidratna hrana pač ne ustreza več. Kuhanje pa je zame bolj hobi kot obveznost in neke vrste meditacija. Rada jem raznoliko, zato si zmeraj izmislim kakšno novo LCHF-kombinacijo ali LCHF-različico jedi, ki sem jih včasih rada kuhala, kot so njoki, mehiške tortilje in podobno. Čeprav z jajci na maslu ni nič narobe, je dejstvo, da postanejo “za umret” dobra, če jim dodaš še kozji sir ali šparglje.

Jajca so sicer lahko tudi slikovita metafora, a pri ustvarjanju kuharskih receptov gre za več kot umetniški vtis. Koliko je pri receptih ustvarjalnosti in koliko zares trde kulinarične kemije?

Staša odgovarja: Pri meni je malo enega in malo drugega. Načeloma se rada naslonim na nek recept, četudi običajen (torej z moko, sladkorjem …), vsaj toliko, da dobim idejo, potem pa gredo stvari same od sebe. Pogosto se zgodi, da na novo ustvarjena LCHF-jed z običajno jedjo nima prav veliko skupnega, razen videza in okusa, seveda. In to je ravno ta umetnost. 🙂
Tea odgovarja: Načeloma kuham “iz glave” in “po okusu” (Staši se tukaj javno opravičujem za vse izgubljene živce pri mojih določanjih količin), zato pri meni prevladuje ustvarjalnost in nek šesti čut za kuhanje. Vendar pa predvsem peka in določeni recepti resnično zahtevajo spoštovanje mer, kulinaričnih tehnik in kemije. Ko pa si zadaš, da bos skuhal nekaj, kar ne vsebuje krompirja in “klasične moke” – ter si to drzneš postreči in imenovati njoki -, pa to verjetno zahteva “tisto slikovito metaforo” …

Kako so nastajali recepti? Najprej na papirju oziroma kot ideja in potem v kuhinji – ali celo v obe smeri? Sta imeli kakšno idejo, ki se je izkazala kot še posebej trd oreh?

Staša odgovarja: Naredili sva koncept poglavij in zapisali imena tistih receptov, ki so se nama najprej utrnili. Seznam sva v naslednjih tednih dopolnjevali, spreminjali, popravljali, brisali, … Lahko si predstavljate, da prav vzorne organizacije pri tem ni bilo. In prav je tako, ustvarjanje v kuhinji je dinamičen proces, ideje niso vsak dan enake, včasih se tudi kaj ponesreči (še vedno me zmrazi, ko pomislim na vse ponesrečene poskuse tortilj). Zgodilo se je tudi, da sva jed pripravili in fotografirali, potem pa tik pred izdajo knjige ugotovili, da ta recept ni nikjer zabeležen. 🙂 Priprava knjige je bilo trdo in zamudno delo, a tudi neverjetno zabavno in sproščujoče. Na srečo sva se s Teo poklopili kot kamenčki v mozaiku in se v vseh tednih na Ibizi, kjer je nastal večji del knjige, nisva niti enkrat sprli. 🙂
Tea odgovarja: Mislim, da je bila kombinacija vsega. Nekateri recepti so redno na mojem meniju, drugi so nastali kot ideja, ko sva ustvarjali knjigo, tretji pa so nastali kot želja po LCHF-različici nečesa, kar obožujeva, in zato so prav ti recepti predstavljali največji izziv. Če bi izpostavila, so to verjetno bile tortilje in njoki. Poigravali pa sva se tudi z idejo, kako narediti testenine, ki niso iz zelenjave in tudi ne iz klasičnih mok: to pa je bil pretrd oreh … za zdaj. 🙂

Kolikor vem, sta se knjige lotili praktično še v času, ko je bila “Bemumast 2: LCHF-recepti za vsak dan” pravzaprav še vroča žemljica. Kaj je bil povod za to, da sta se spravili k delu?

Staša odgovarja: Pripravo tretje knjige iz serije Bemumast sem planirala šele v letu 2018. Potem pa je na mizo prišla juha. Tejina odlična juha, ki je poleg zelenjave vsebovala vse – od jajca in parmezana do španske klobase, imenovane chorizo, in meni neznanih začimb. In to ni bila prva odlična juha, ki jo je pripravila, niti ni bila njena prva odlična LCHF-jed, ki mi jo je postregla. No, ob tisti juhi me je prešinilo, da bi midve “morali” napisati knjigo, kar sem ji tudi takoj omenila. Seveda bolj kot ne v šali, a nekje globoko v sebi sem mislila dovolj resno, da je to očitno začutila tudi ona. Idejo je “požegnal” Gašper (soavtor prvih dveh knjig iz serije Bemumast in moj potrpežljivi mož) in kmalu za tem sva se spravili k delu.
Tea odgovarja: Vse skupaj je dejansko nastalo nekega dne na moji terasi iz šale, ki je čez čas prerasla v “ali sva res tako nori, da se tega lotiva”. Ostalo je preteklost.

Kaj je osnovni motiv vajine knjige?

Staša odgovarja: Čeprav se za LCHF-prehrano (LCHF-dieto) veliko ljudi odloči zaradi hujšanja, negativni prizvok besede dieta (prikrajšanost, lakota, manj energije, hlepenje po prepovedani hrani) pri LCHF-dieti izgubi svoj pomen. Da pa ne bi kdo mislil, da pri prehrani LCHF jemo le jajca, maslo, zelenjavo, meso in sir, sva v knjigi predstavili domiselne recepte za pripravo jedi, kot so kruh, pica, palačinke, pite in sladoledi, vse brez žitnih mok in dodanega sladkorja, a enako okusno.
Tea odgovarja: Ko spremenimo način prehrane, je velikokrat prav druženje ob hrani najtežje, saj jajc z maslom ne moreš postreči svojim gostom za večerjo. S to knjigo sva želeli pokazati, da je LCHF-hrana lahko raznolika, okusna in primerna za še tako zahtevne jedce. Z malo spretnosti in zamenjavo sestavin res ni razlogov za odrekanje jedem, ki jih imamo radi.

Prej sem omenila vroče žemljice. Pri prehrani LCHF ni kruha, palačink, tortilj, riža in podobnega – ali se tudi to da pričarati?

Staša odgovarja: Začudeni bi bili, kaj vse se da pripraviti. Ironično pa je, da po teh jedeh sčasoma nimaš več tako izrazite želje. Od vseh teh “ponarejenih” jedi si najraje pripravim LCHF-palačinke ali katero od sladic, medtem ko kruh pečem redkeje, morda enkrat na nekaj mesecev.
Tea odgovarja: Seveda. Pa še velikokrat je celo bolj preprosto. Verjetno lahko na prste preštejem, kolikokrat sem v življenju spekla kruh. Pa ne zato, ker je težko, pač pa ker vzame preveč časa. Zdaj pečem LCHF-kruh trikrat, štirikrat na teden, pa včasih še kakšnega več za prijatelje, ker je postopek preprost in hiter.

Knjiga vsebuje tudi nekaj receptov za koktajle. Kako je z alkoholom pri prehrani LCHF?

Staša odgovarja: To je eno od pogostih vprašanj, ki mi jih zastavijo glede LCHF. 🙂 Z alkoholom je pri LCHF-prehrani tako kot sicer, ni ga priporočljivo uživati prepogosto, pri LCHF pa gledamo še na vsebnost sladkorja. Kozarec suhega vina ali penine nima več kot gram ali dva sladkorja, koktajli pa so lahko s sladkorjem precej bogati.
Tea odgovarja: Alkohol seveda ni nekaj, kar bi prekomerno in vsakodnevno uživali pri kateri koli prehrani – in LCHF-prehrana pri tem ni izjema. Zakaj sva potem vključili koktajle? Dejstvo je, da večina od nas kdaj spije tudi kaj alkoholnega. Zakaj ne bi izbrali taksnih pijač, ki so okusne, brez dodanega sladkorja in kar se da najbolj primerne pri LCHF-prehrani?

Včasih se zdi, da smo pri prehrani LCHF omejeni na nekaj osnovnih živil. Kako lahko v teh gurmanskih gabaritih ustvarimo t.i. svetovno oziroma etno kuhinjo?

Staša odgovarja: To se zdi do trenutka, ko v roke vzamete knjigo “Bemumast 3: Imate jajcš”.:) Vsaj tretjina receptov je razporejena po pojedinah: mediteranski, mehiški in azijski. Poleg mehiškega čipsa z omakami, slastnega tiramisuja in špagetov s kokosovim mlekom in piščancem sva ustvarili tudi suši z avokadom in lososom. Omejitev pri LCHF-prehrani skorajda ni.
Tea odgovarja: Melbourne, kjer sem živela enajst let, je znan po odlični hrani z vsega sveta, kar je seveda vplivalo na moje kuharske ideje in sposobnosti. Rada združujem in kombiniram značilnosti različnih kuhinj, pri čemer je edino pravilo, da zmeraj kuham z zdravimi in nepredelanimi sestavinami. In čeprav se zdi, da svetovne kuhinje, kot sta azijska in mehiška, niso primerne za LCHF-prehrano, so izredno prilagodljive, če ogljikove hidrate nadomestimo z zelenjavo in omakami ali poizkusimo z LCHF-različicami ogljikohidratnih živil. Ob prebiranju knjige boste to ugotovili tudi sami.

Vsaka od vaju ima najbrž drugačna nagnjenja pri LCHF-kuhi. Kaj pa si najraje pripravljata oziroma kateri od receptov vama je najljubši, ko je vprašanje, kaj je na krožniku (pozor, “na krožniku”, ne “v kozarcu”)? 🙂

Staša odgovarja: Palačinke! Velike, tanke, mehke in okusne! 🙂 Dolga leta (tudi pred svojim LCHF-obdobjem, ko nisem uživala moke) sem se trudila speči nizkohidratne palačinke, ki bi bile kar najbolj podobne običajnim, pa so bili poskusi bolj kot ne žalostni. LCHF-palačinke po receptu iz knjige so pa tako dobre, da se jih ne branijo niti zapriseženi “žitožerci”. 🙂
Tea odgovarja: (Smeh.) Jaz se težko odpovem dobremu hamburgerju, njokom in azijski hrani. Verjetno pa ni stvari, ki je v knjigi, pa se redno ne znajde na meniju. Razen nabodalc … (Smeh.) Za te si je treba vzeti čas in imeti potrpljenje.

Knjiga “Bemumast 3: Imate jajcš” prinaša tudi nekaj receptov za LCHF-slaščice. Je to tema naslednje knjige? Jo bosta spet pisali skupaj?

Staša odgovarja: Bolj kot karkoli drugega rada preizkušam recepte za sladice brez žit, škroba in dodanega sladkorja, zato bo naslednja knjiga zagotovo posvečena njim. Najverjetneje jo bova res napisali skupaj, ker … ni razloga, da je ne bi. 🙂
Tea odgovarja: Staša je kraljica sladic, zato mislim, da je verjetnost velika. Če jo bova pisali skupaj, bova morali malo manevrirati s potrpežljivostjo svojih partnerjev. 🙂