Intervju: Petar Čelik, legenda bodybuildinga iz nekdanje Jugoslavije

Če boste mlajši bralci svoje starše vprašali, če so že slišali za kakega bodybuilderja, bodo najverjetneje omenili Arnolda Schwarzeneggerja in Petra Čelika. Čelik se je namreč nekaj desetletij nazaj pojavljal v številnih revijah in časopisih iz področja bivše Jugoslavije. Pogosto je tudi oglaševal svoje beljakovinske napitke v tedanjih najbolj branih revijah, tudi v slovenskih, kot so Stop, Politikin zabavnik in druge, bil pa je tudi lastnik revije Herkules. Skratka, bil je sinonim za bodybuilding, tako kot je danes po svetu sinonim Arnold Schwarzenegger.

Kdo je Petar Čelik?

Petar Čelik se je rodil leta 1949 v Beogradu in živel v Jugoslaviji do svojega 18. leta. Nato se je odpravil v Nemčijo, kjer je najprej delal kot praktikant farmacevtskega podjetja Bayer, kasneje pa je bil sodelavec časopisa Athletik Sportjurnal. Leta 1971 se je vrnil v Jugoslavijo, in sicer v Ljubljano, kjer je kmalu ustanovil Društvo za atletsko gimnastiko, imenovano Bodybuilding. To je bilo prvo tovrstno društvo v tedanji Jugoslaviji. Po očetovi smrti se je vrnil v Bačko Palanko, v družinski hiši uredil fitnes center ter pričel izdajati časopis Herkules, takrat v Jugoslaviji prvi časopis z bodybuilding tematiko. Kmalu je pričel tudi z organizacijo bodybuilding tekmovanj, a je kmalu ugotovil, da mu takratna politična situacija in razmere v državi ne dopuščajo razvoja svojih idej in širjenja bodybuildinga, zato se je začasno odselil v Nemčijo.

Po nekaj letih se je ponovno vrnil v domovino in se posla lotil bolj previdno. Prišel je izdajati prenovljeno revijo Herkules in aktivno tekmovati v bodybuildingu, pri čemer je med drugim osvoji nekaj titul, kot na primer naslov evropskega prvaka leta 1980. Leta 1984 je v Beogradu organiziral Svetovno prvenstvo federacije NABBA, ki ga je financiral sam, s pomočjo sredstev od proizvodnje in prodaje beljakovinskih napitkov, s čimer se je v tistih letih pričel ukvarjati. Prodajal je tudi fitnes pripomočke in napisal nekaj priročnikov o oblikovanju telesa. Petar Čelik je bil torej pravi naslov za vse, ki so želeli oblikovati svoje telo, pa naj je šlo za bodybuilding ali preprosto hujšanje. Vse skupaj je poimenoval Sistem Čelik in ga močno razširil po Jugoslaviji.V zadnjih štirih desetletjih je pomagal več generacijam bodybuilderjev iz področja nekdanje Jugoslavije.

Kot vidimo, je Čelik eden tistih srečnežev, ki so uspešno povezali svoj hobi s poslom. Čelik danes pravi: “Le bodybuildingu, s katerim sem se desetletja ukvarjal, se moram zahvaliti, da sem še vedno miselno in fizično zelo sposoben. Bodybuilding imam rad še danes, zato še vedno precej pomagam drugim, poleg tega tudi sam aktivno treniram in se udeležujem tekmovanj. Z bodybuildingom se ukvarjam več kot 40 let in mislim, da se sam dokaz tega, kar govorim – ukvarjajte se z oblikovanjem telesa in dalj časa boste aktivni in miselno sposobni.”

Petar Čelik bo v svojem 61. letu tekmoval na svetovnem prvenstvu IBFF, 13. novembra 2010 v Kopru. Z njim se boste lahko pogovorili in fotografirali tudi na Maxximum stojnici, saj je član ekipe Maxximum.

GG: Petar, treniraš že nekaj desetletij. Človeško telo se s časom močno spreminja. Hitrost presnove pade, hormoni se izločajo drugače, vse težje je ohranjati telesno pripravljenost, poveča se tudi možnost poškodb. Kako se je z leti spreminjal tvoj način treningš

PČ: Pravzaprav se ni veliko spreminjal. Že stara garda bodybuilderjev je vedela, kako je potrebno trenirati, da bi napredovali. Moram pa reči, da je prišlo do razlike v sami intenzivnosti treninga. V preteklosti sem namreč treniral z manjšo intenzivnostjo kot danes. Treningi so bili daljši in manj intenzivni, vendar še vedno zelo težki. In mislim, da je to moja velika prednost; ker sem v preteklosti treniral z manjšo intenzivnostjo kot danes, sem kasneje, ko sem povečal intenzivnost treninga, še vedno napredoval. Tak način mi je omogočil konstanten napredek in maksimalen izkoristek svojega potenciala tudi v poznejših letih.

GG: Si z leti opazil spremembe v presnovi?

PČ: Imel sem srečo, da je bila moja presnova že od nekdaj zelo hitra. Vedno sem imel zelo velik apetit in jedel sem takrat, ko sem bil lačen. Tako je bilo že, ko sem bil mlad in tako je tudi danes. Z leti se je moja hitra presnova izkazala za zelo koristno, saj imam tudi sedaj, ko sem starejši, minimalno količino telesne maščobe. V času svoje kariere sem vedno pazil, da nisem presegel svoje tekmovalne teže za več kot 6 kilogramov. To pravilo sem v svojem življenju prekršil le dvakrat. Najpomembnejše pa je, da je pravilno prehranjevanje postalo del mojega življenja oziroma moj življenjski stil in to delam že avtomatično in brez težav tudi danes. Zdrav način prehranjevanja mi je v veselje in verjamem, da je tekmovalno telesno pripravljenost kakemu mlademu tekmovalcu doseči veliko težje kot meni.

GG: Uporabljaš tudi prehranske dodatke?

PČ: Ko sem bil mlad, prehranskih dodatkov ni bilo na voljo. Kasneje so se pojavili prvi beljakovinski praški, drugih dodatkov pa včasih nismo uporabljali, kar mi pride sedaj zelo prav, saj je zame vse novo in nekateri dodatki mi pomagajo pri napredku. Z njihovo uporabo imam občutek, da še vedno napredujem in da lahko grem preko prejšnjih mej pri treningu in svojem videzu. še posebej mi dodatki pomagajo v času definicije (izgube telesne maščobe) in tako se lahko sedaj za tekmo pripravim v enem mesecu. Očitno mi pomagajo pri hitrejši izgubi maščobe, tanjši koži in vidnosti žil pod kožo. Smatram, da je današnja generacija v veliki prednosti, ker ima na voljo vse te dodatke in rezultat je mogoče doseči lažje in hitreje. Po drugi strani pa je potrebno biti zmeren in ne pretiravati. Seveda pa današnji stil življenja in način razmišljanja vodita k želji po čim hitrejšem doseganju rezultatov in tako pogosto tudi k pretiravanju na vseh področjih.

GG: Kako ste se fitnes tekmovalci prehranjevali in trenirali 30 let nazaj?

PČ: Uživali smo velike količine jajc, tudi od 20 do 30 dnevno, neposredno pred tekmovanjem in v času diete pa celo več. To je bilo takrat nekaj čisto običajnega. Kasneje se je to v praksi zmanjševalo. Pred 30 leti so bili od dodatkov na voljo le beljakovinski napitki. V času diete smo veliko tekli in skrajševali odmore med serijami vaj v fitnesu. Trenirali smo do zadnjega atoma moči. Zelo pomembna je bila motivacija in disciplina. Tako je seveda tudi danes. Človek mora biti maksimalno motiviran, vedeti mora, kaj želi doseči in ta cilj mora biti konkreten.

GG: Vem, da si bil trener nekaterih kasneje vrhunskih bodybuilderjev. Koga vse si uvedel v svet bodybuildingš

PČ: Slobodan Blagojević, Irena Čelik, Dragica Čelik, Miloš šarčev, Anita Ivanković, Senad Klepo, Miodrag Prljević, Novica Pauljičić, Fikret Hodžić, Milan Marinković, Dragan Miljković, Bozda Karolj, Casar Arpad ,… da ne naštevam več, ker so ta imena današnjim generacijam v večini nepoznana.

GG: Kaj bi svetoval mlademu bodybuilderju, ki se želi resneje ukvarjati s tem športom?

PČ: Preden bi pričel sodelovati z njim, bi ga vprašal, kaj pravzaprav želi doseči. Če nima jasnega cilja in ni dovolj ambiciozen, ne bi imel motivacije sodelovati z njim. Oseba brez končnega cilja in prave motivacije je lahko le rekreativec in jaz se nimam volje in želje ukvarjati z njimi. Tisti, ki želi nekaj doseči v bodybuildingu, se mora dobesedno boriti za znanje in pomoč. Če me nekdo, ki ga treniram, ničesar ne vpraša, to pomeni, da ni dovolj zainteresiran.

GG: Ljudje pravijo, da se z leti mišice povesijo in da ukvarjanje z bodybuildingom ni zdravo. Vendar tvoj videz in vitalnost dokazujeta ravno nasprotno. Kaj meniš, kako bodybuilding vpliva na staranje? Na kaj je potrebno paziti skozi leta, da bi se lahko s tem športom ukvarjali čim dlje?

PČ: Imel sem srečo, da takrat, ko sem pričel z bodybuildingom, anabolični steroidi v športu niso bili poznani. Pravzaprav se o njih sploh ni govorilo. Ko sem konec šestdesetih let pričel trenirati, so bili naši idoli stari bodybuilderji, kot so Steve Reeves, Clarence Ross, Freddy Ortiz, Rick Wayne ter kasneje Frank Zane in Arnold Schwarzenegger. Trenirali smo intenzivno in imeli smo lepo oblikovana telesa, ne da bi sploh vedeli, da anabolični steroidi ali kaj podobnega sploh obstaja. V Jugoslaviji so se pojavili šele konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, a le v zaprtih krogih vrhunskih športnikov. Tako so se v tistem času vsi brez izjeme ukvarjali z naravnim bodybuildingom in tako dosegli svoj maksimalni potencial na naraven način. Tudi prehrana je bila v tistem času bolj zdrava kot danes. Na voljo smo imeli veliko domačega sadja in zelenjave, pridelanih brez škropljenja in umetnega gnojenja. Zdrava prehrana pa je predpogoj za kakovostno življenje in športne uspehe.

GG: Trenutno delaš kot trener?

PČ: Da, delam kot trener v Novem Sadu, kjer imam svoj fitnes center.

GG: Kako to, da si se odločil za vrnitev v tekmovalne vode? Nameravaš tekmovati tudi v prihodnjih letih?

PČ: Mislim da bi bilo škoda, če ne bi tekmoval, glede na to, da imam željo in da sem fizično sposoben. Pravzaprav bi lahko tekmoval vsa svoja leta ukvarjanja z bodybuildingom, vendar v določenem obdobju nisem bil dovolj motiviran in ambiciozen. Potem te nekega dne želja ponovno zagrabi. Sedaj me je motivirala tudi nova ljubezen, pa še želel sem si dokazati, da nisem prestar za to. Zmage na tekmi so najboljši dokaz za to, da se nekdo ni preveč postaral. Obstaja boljši način od tegš Jaz mislim da ne. Ne le zaradi priznanj, ki jih prejmeš, temveč bolj zaradi neopisljivega občutka, ki ga doživiš ob zmagah, ko stojiš skupaj z najboljšimi. Težko je opisati občutek ob zmagi. To je nekaj zares veličastnega.

GG: Kaj se je zgodilo z revijo Herkules, ki si jo izdajal?

PČ: V najboljših letih je imela revija Herkules naklado 57.000 izvodov na številko. Razširil sem jo po celotni Jugoslaviji. Ampak naletel sem na težavo, ker je v tem času oblast v meni videla nevarnost in pričeli so me preganjati. Nekoč so me zaprli v preiskovalni zapor, češ da nisem poravnal davkov. Vendar je moja priljubljenost s tem le še dodatno narastla in oblast ni več vedela, kaj bi storila z menoj. Zelo sem jim bil v napoto. Če sta vsak izvod posamezne izdaje revije Herkules prebrali le dve osebi, je bilo to 100.000 bralcev, kar je cela vojska mladih ljudi. Nekajkrat so me celo poizkusili likvidirati, ampak jim ni uspelo. Ko sem ugotovil, da je situacija resna in da se jim bo to enkrat zagotovo posrečilo, sem se umaknil. Ko je bila revija Herkules na vrhuncu, sem njeno izhajanje ustavil, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj me je oblast potem pustila na miru.

GG: Si jo morda želiš ponovno izdajati?

PČ: Tega nimam v načrtu, a če bi nekdo to želel namesto mene, bi se z njim rad srečal.

GG: Kaj bi izpostavil kot pozitivne plati bodybuildingš

PČ: Ukvarjanje z bodybuildingom podaljšuje mladost, saj predstavlja zdrav način življenja in zdrav način aktivnosti. Za zdravo življenje je glavna prehrana in bodybuilderji so vsekakor ljudje, ki se prehranjujejo zelo zdravo, brez sladkorjev, škodljivih maščob, predelanih žitaric in brez pretirane uporabe soli. Sam soli ne uporabljam že več kot 20 let in še danes imam krvni pritisk 80/120, ta pa se z leti ponavadi močno dviguje. Normalen krvni pritisk smatram za zelo pomemben dejavnik zdravega življenja. Ne jem jajc iz industrijskih farm, temveč jih kupujem od kmetov. Zelenjave ne kupujem v supermarketih, temveč na trgu in vedno le svežo. Predelne hrane ne jem nikoli. Večinoma ne uporabljam začimb oziroma zelo majhno količino. Uživam veliko sadja in zelenjave, saj menim, da je voda iz teh živil najčistejša voda v naravi. Poleg tega taka hrana vsebuje različne encime, minerale in vitamine, ki jih v sodobni prehrani primanjkuje. Vode iz pipe ne pijem, le ustekleničeno vodo.

Poleg mnogih pozitivnih navad, ki jih prinese ukvarjanje s tem športom, je največ vredno, da sem v letih treniranja pridobil neko splošno pozitivno naravnanost, ki je v življenju zelo pomembna. Bodybuilder ima pred seboj vedno nove izzive ter moralne in fizične preizkuse, kar močno okrepi osebnost. Z bodybuildingom sem pridobil samozavest in si oblikoval telesno samopodobo, vem, kaj lahko dosežem in če se za nekaj odločim, to tudi storim in dosežem. To je tisto, kar veliko ljudem manjka. Nenazadnje tudi ženske obožujejo moške, ki imajo spoštovanje do sebe in drugih.

Bodybuildingu se lahko zahvalim tudi za vse svoje življenjske uspehe. Imam pet otrok, tri hiše, videl sem večino sveta in užival popularnost. Če ne bi bil bodybuilder, bi zagotovo imel skromnejše seksualno in ljubezensko življenje, saj sem imel zaradi svoje popularnosti, uspeha in videza mnogo zanimivih partnerk. Tudi danes se ni veliko spremenilo, imam prijateljice, ki bi mi po starosti lahko bile hčere in s katerimi imam super odnose. Vse to človeka zapolnjuje z zadovoljstvom in srečo. Sreča je skupek lepih ponavljajočih se dogodkov in če to traja več desetletij, je jasno, kako srečen človek sem.

GG: Petar, hvala za ta res zanimiv intervju. Želim ti veliko uspehov na prihodnjih tekmovanjih, predvsem pa na Svetovnem prvenstvu IBFF v Kopru ter seveda še dolgo in uspešno ukvarjanje s tem športom.

PČ: Ni za kaj, z veseljem. Lep pozdrav vsem zvestim bralcem strani Maxximum in tebi.