Intervju: Grega Koman

Vrhunskega slovenskega bodybilderja Grego Komana smo pričakali v recepciji ljubljanskega fitnesa Tivoli, kjer vztrajno trenira že več kot deset let. Pred pogovorom je imel na vrsti ravno trening rok, ki ga je spektakularno izvedel v pol ure.

Ko je delal vajo “ozki bench press”, se je okrog njega nabral krog radovednežev, ki so strmeli v njegove več kot pol metra obsegajoče roke. Ne brez razloga: kot za stavo je metal v zrak 140 kilogramov. To pa je teža, ki jo večina trenirajočih v fitnesu ne bo nikoli v življenju dvignila niti enkrat, kaj šele, da bi z njo izvajala omenjeno vajo. Ko je Grega odtreniral, je najprej izmenjal nekaj stavkov z nadebudnimi mladeniči, ki jim je očitno velik vzor, spil pol litra vode, nato pa še nam razkril nekaj podrobnosti o svojem treningu in zadnji tekmi.


Ne zamudite aktualnih akcij!


Kakšen je tvoj način treningš

Že dlje časa treniram tako, da vsak dan obdelam eno ali dve mišični skupini. Za vsako skupino izvedem približno štiri vaje. Vsaka vaja ima štiri serije, le pri manjših mišicah dve ali tri. Ponovitev izvedem v vsaki seriji osem do deset.

Kdaj treniraš posamezne mišice in katere vaje izvajaš?

Ob ponedeljkih treniram noge. Prosti počep, potisk na napravi, počep na napravi in nožna ekstenzija. Ob torkih so na vrsti meča – enkrat jih treniram stoje, drugič sede – in hrbet. Za hrbet najprej veslam v predklonu, nato sledi vaja “T-bar”, potem dvakrat “lat mašina”, prvič za glavo, drugič z ozkim prijemom, potem še enoročno veslanje in na koncu še kakšna vaja za trapez – največkrat skomig z ročkami. Ob sredah je trening manj obsežen, ker treniram “le” triceps in biceps: za triceps “ozki bench press”, izteg komolca na lat mašini in dviganje ročke za glavo, za biceps pa vadim z ročkami stoje, nato dvoročno na škripcu in na koncu še enoročne kontrakcije v predklonu. Četrtkov trening je namenjen prsnim mišicam: najprej poševni in nato navadni “bench press”, potisk z ročkami in še tretji “bench press”, v negativnem položaju. Ob petkih je čas za razvoj ramenskega obroča. Najprej t.i. “military press”, nato letenje z ročkami sede, potem potisk nad glavo s širokim prijemom in za konec letenje z ročkami v predklonu. Poudariti moram, da je to le primer treninga, kot ga pač izvajam v zadnjem času. Po nekaj tednih vaje zamenjam, da trening ne postane dolgočasen in manj učinkovit. Razporeditev mišičnih skupin pa ostaja vedno enaka.

Vaje izvajaš neverjetno hitro in eksplozivno, kar bi človek prej pričakoval pri šprinterju ali dvigalcu uteži, ne pa pri bodybilderju. Kako to?

Preprosto – če bi moral delati počasi, bi postal živčen. Nobene skrivnosti ni v ozadju.

Kaj pa aerobni trening?

Aerobno treniram ob sobotah zjutraj. Na tešče grem za pol ure vozit kolo, nato pa do ponedeljka zvečer nobenega treninga več, saj skušam v tem času čim več počivati. Včasih prespim skoraj celo nedeljo, seveda pa moram vmes pojesti lepo število obrokov.

Ko sva ravno pri obrokih – nam lahko razložiš, kako se prehranjuješ? Kako zgleda tvoj tipični dnevni jedilnik?

Najprej naj povem, da je pri meni vse skupaj malo drugače, ker hodim v službo ponoči, spim pa v dveh delih, tako da je tudi razporeditev obrokov nekoliko drugačna kot pri običajnem športniku. Potem ko pozno dopoldan vstanem, pojem ovsene kosmiče, v katere zamešam sirotkine beljakovine, poleg prigriznem dva toasta z arašidovim maslom in še 150 gramov piščančjega mesa. Po tem kar obilnem zajtrku vzamem še vitaminsko-mineralne tablete. Čez kaki dve uri sledi kosilo v gostilni Babuška: 300 gramov purana, focaccia in skleda solate. Kmalu zatem spijem beljakovinski napitek, navadno 50 gramov sirotkinih beljakovin in grem odspat dve urici, da nadoknadim nočni izpad spanca zaradi službe. Takoj ko se zbudim, je čas za nekaj rezin kuhanega pršuta, 200 gramov riža in 25 gramov sirotkinih beljakovin. Ob 18. uri pojem tri cela kuhana jajca in sedem beljakov, nekaj žlic maxxGLUTAMINE in se tako “oborožen” odpravim na trening. Neposredno po treningu spet glutamin in maxxBCAA. Nato kar najhitreje domov, kjer me čaka spet en obilen obrok: 350 gramov piščančjega mesa in kakšna jed iz riža. Prijetno sit od te “večerjice” se odpravim v službo, kjer klasičnih obrokov ne jem, si pa zmešam mešanico beljakovin Hy-Pro 85. Službo končam pozno ponoči, ponavadi okrog 5. ure in zdrvim direktno v posteljo, pa je še en dan naokoli …

Kako je bilo na zadnjem tekmovanju, ki si se ga udeležil?

Drugega oktobra lani sem na tekmi za naslov Mr. Universe v organizaciji zveze NABBA zmagal v kategoriji Class 1 (tekmovalci nad 178 cm telesne višine), skupna zmaga pa mi je le za las ušla.

To je bilo torej svetovno prvenstvo druge najmočnejše zveze za bodybilding. Kako je zgledala sama tekmš

Tekmo so organizatorji priredili v Londonu, kamor sem odšel skupaj z dvema prijateljema. Bil sem edini tekmovalec iz Slovenije. Sicer je nastopilo kar 194 tekmovalcev, ki so prišli s skoraj vseh koncev sveta, no, potem se jih je v finale v moji kategoriji uvrstilo sedemnajst. Pred nastopom sem malo živčen počival in čakal na svoj trenutek. Prišel sem na oder in, kot sem rekel, osvojil prvo mesto v visoki kategoriji. V skupni razvrstitvi (overall) pa me je premagal tekmovalec iz Anglije, domačin torej.

Torej si imel dva nastopš

Ne samo dva, ampak tri! Prvi nastop je v predtekmovanju, zvečer je finale, kjer greš v bistvu dvakrat pozirat. Prvič samostojno, nato pa še enkrat pozirajo vsi zmagovalci posameznih kategorij. Tretjič je bilo kajpak najteže, saj so bili konkurenti noro dobro pripravljeni. Moram pohvaliti vse sotekmovalce, med njimi res ni bilo niti enega slabega.

Gledalcev je bilo kaj več kot na naših tekmah?

Težko rečem točno številko, bila je polna dvorana, ki je približno tako velika kot Cankarjev dom.

Praviš, da so bili tekmovalci z vseh koncev sveta. Vendarle, iz katerih držav prihajajo najboljši?

Ja, kar pestra zasedba. Očitno je bodybilding po svetu precej bolj razširjen, kot si mislimo. Posebej sem si zapomnil Nizozemce, ki so hudo dobri, sicer pa so prišli tekmovat tudi iz Brazilije in ZDA, od Evropejcev med drugimi seveda Angleži in Nemci, tudi tekmovalci nekdanjega vzhodnega bloka so bili opazni – na primer Ukrajinci. Se mi je pa dobro zdelo, da je prišel tudi en tekmovalec iz Hrvaške. To je bil Neven Čorak, star je že 39 let in je osvojil mislim da peto mesto.

Kaj si pri sebi izboljšal glede na lansko leto?

Vse! Pridobil sem nekaj kilogramov mišične mase, tako da sem na dan tekme tehtal 119 kilogramov in pol. Hkrati sem precej popravil definicijo, tako da rezultat ni presenečenje. Eno brez drugega pač ne gre, biti moraš masiven, pa tudi dobro “narezan”.

Da si tako popravil obe telesni komponenti, si najbrž tudi drugače treniral in se prehranjeval?

Trening niti ni bil kaj posebej drugačen, še vedno se držim okvirnega sistema, da vsak dan treniram eno mišično skupino. Pa dobro sem se naučil “poslušati” lastno telo, da vem, kaj mi v določenem trenutku najbolj ustreza. Brez trenerjevih nasvetov seveda ne bi šlo, zato ga kar ubogam. Glede na lansko leto je morda glavna sprememba, da sem dodal več aerobnega treninga. Dieta je pa druga pesem! Kar sem prejle povedal, je običajni režim prehrane med letom. Pred tekmo se dieta kajpak hudo zaostri, predvsem se poveča delež beljakovin in zmanjšajo hidrati. Rekel sem si, da bom samega sebe testiral, ali lahko zdržim zares najstrožjo dieto. In sem zdržal – v času priprav se nisem niti enkrat niti malo pregrešil. Dieto sem izpeljal do pike natančno, brez napake.

So ti pomagali kakšni sponzorji?

Sami veste, da je sponzorjev, ki bi kaj namenili bodybildingu, v Sloveniji toliko kot vode v Sahari. Vseeno, podprla sta me dva sponzorja: MaXXimum, ki trži športno prehrano, in pa gostilna Babuška. Obema sem zelo hvaležen, seveda pa to za kritje vseh stroškov še zdaleč ni dovolj. Največji del stroškov sem, tako kot vedno, tudi tokrat kril iz svojega žepa, s svojo ne ravno na lahek način zasluženo plačo.

Kaj pa si uporabljal od izdelkov športne prehrane?

Kot ste lahko razbrali iz opisa mojega prehrambenega režima, so najpomembnejši raznovrstni beljakovinski napitki, pa glutamin, kreatin, aminokisline, BCAA, vitamini/minerali in še kaj bi se našlo. Te izdelke mi je kajpak prijazno dobavljal Maxximum.

Kako so tvoj uspeh sprejeli prijatelji, športni kolegi?

Nekaterim sploh nisem povedal, sicer pa danes internet omogoča, da so kmalu vsi izvedeli. V trenutku, ko je bil rezultat znan, so to vedeli tudi v Sloveniji. Poudarim naj, da sta me na tekmo spremljala dva prijatelja, Trifunović in Aleksander Gros, ki sta mi ogromno pomagala in bila seveda enako navdušena, kot sem bil sam. Aleksander zame opravlja kar nekaj funkcij, je tako rekoč menedžer, prevajalec in organizator v eni osebi.

Kaj pa doma in v službi? Te delodajalec podpira pri tvojem športu?

Ko sem se vrnil domov, je mama rekla, da je vsaj polovica pokala njenega! In bi se kar strinjal z njo. Pet poštenih obrokov pojem dnevno, za kar poskrbi ona. Tudi v službi me podpirajo. Za priprave na tekmo so mi dali mesec dni dopusta, je pa res, da dopusta poleti nisem izkoristil. Sicer pa en mesec na morju itak ne bi ravno dobro vplival na mojo formo.

Kakšno vlogo je pri vsem tem imela Bodybilding in fitnes zveza Slovenije (BFZS)?

Nikakršne. Kot da ne obstajam. Niti besede ni bilo od njih.

Kaj pa tvoji načrti za prihodnost?

Vsekakor ostajam v vrhunskem bodibildingu, ne morem pa zdajle točno povedati, na katere tekme bom šel in na katere ne. Gotovo se bom udeležil še kakšnega pomembnega prvenstva na svetovnem nivoju, morda celo v organizaciji IFBB. še naprej bom sodeloval s svojim trenerjem, Italijanom Tanarijem, in poslušal njegove nasvete pred pomembnimi odločitvami.


TOP izdelki po odličnih cenah


Podobni članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja