Intervju: Gašper Grom

Gašper Grom, verjetno najboljši fitnes strokovnjak in največji fitnes zanesenjak v Sloveniji. Podjetnik, tekmovalec, strokovnjak. Prehrana, vadba, telo, zdravje. Težko bi našteli vse, kar zanima Gašperja. A človeško telo, prehrana, vadba in zdravje so zagotovo na vrhu lestvice. V svojem natrpanem urniku je našel nekaj časa in privolil v intervju.

1. Gašper, pozdravljen. Kdorkoli ima v Sloveniji opravka s fitnesom, te pozna, ali pa vsaj ve, kdo si. Kako, kdaj in kje si se začel ukvarjati s telesno vadbo?
Najprej sem treniral košarko, kar pa sem sčasoma opustil. Nato sem s prijatelji nekega dne obiskal ljubljanski fitnes Tabor. Mislim, da je bilo decembra 1989 in takoj sem bil navdušen. A moja vadba takrat ni bila sistematična, ni bilo informacij, literature … trenirali smo, kot smo videli trenirati druge. Opazovali smo, kaj počnejo nekateri posamezniki, in jih posnemali. Tu moram omeniti Zdravca (Zdravka Loborca), ki po vseh teh letih še vedno vodi fitnes Tabor. Zdravc je takrat že tekmoval in imel izkušnje ter je svoje znanje prenašal na nas. V tistih časih še nismo posvečali veliko pozornosti tehniki izvajanja vaj, bolj smo bili obsedeni z bremenom po principu, kdo bo več dvignil. (smeh)

Kako ste se takrat prehranjevali?
Zdravc je takrat zagovarjal prehrano z veliko ogljikovimi hidrati brez maščob in z zmerno količino beljakovin – dobro se spominjam, da sem jedel veliko kosmičev z rozinami, posneto mleko v prahu, ki je vsebovalo ogromno laktoze, zaradi česar smo stalno imeli prebavne težave, zelenjavo in meso, kolikor je bilo financ, saj sem takrat že živel sam, ter seveda jajca in skuto. V Žitu smo kupovali ogromne vreče kosmičev, v Ljubljanskih mlekarnah pa mleko.

Kaj pa količinsko?
Seveda smo pretiravali tudi v pojedenih količinah. Poudarek je bil na pridobivanju teže, tehtali smo se dvakrat, trikrat na dan po načelu več pokaže, bolje je. (smeh)

2. Vem, da takrat ni bilo veliko informacij o telesni vadbi. Petar Čelik in še nekateri so bili praktično edini vir informacij, z malo sreče še katera od tujih bilderskih revij, npr. Cultura Fisica. Kako si ti pridobival znanje?

Spominjam se, da je moj takratni trening partner čorÄ‘e (Trifunovič) nekoč dobil revijo Sport Revue iz Nemčije. Ta revija je bila edina tovrstna, ki smo jo tu in tam dobili. Pri nas pa je takrat bolj ali manj pogosto izhajal Herkules, nato Karate Bilder, nato Bodi Bilder in Super Atleta. Dobili smo tudi nekaj knjig, iz katerih smo črpali znanje.

3. Si že takrat vedel, da bo tvoje življenje v celoti povezano s fitnesom, bodibildingom, zdravjem in prehrano?
Ne, to je prišlo spontano. Nisem razmišljal vnaprej, a takrat mi je to pomenilo vse. Sicer sem razmišljal, da bom nekoč Mr. Olympia (smeh), imel sem cilj, a da bi se videl v tej niši, takrat še ne. šele kasneje, z leti, ko se je pri nas intenzivneje začela prodaja proteinov, smo jih prodajali in trenirali posameznike.

Da, spominjam se, takrat sva še trenirala v SportClubu na Fakulteti za šport in sva po treningu na stadionu pila proteine. Takrat sva ustanovila Maxximum Forum, tako da sva združila tvojo spletno stran Grom´s Gym in mojo Extreme Physical by Robi. A kako je prišlo do prve trgovine v Ljubljani? Vem, da je bila v Vilharjevem podhodu, nato si se selil v ljubljanski BTC, kjer je bil Calypso fitnes (današnji FitINN), kjer sva trenirala.
Čedalje bolj so me spraševali za nasvete o fitnes prehrani in treningih. Tudi ženo Stašo sem spoznal v tem obdobju, ko me je prosila za nasvet pri seminarski nalogi. Kmalu je nastalo podjetje Maksimum, d.o.o., s tem pa prodaja proteinov in osebno trenerstvo.

4. Kaj lahko iz izkušenj poveš o različnih sistemih vadbe? Nekatere sva uporabljala tudi midva, ko sva bila trening partnerja. Je mogoče reči, da obstaja najboljši način vadbe?
Menim, da je najpomembneje in najučinkoviteje stalno menjavati način vadbe, da se telo ne navadi na določena ponavljanja, obremenitev in vaje. Vedno pripravim osnovni program, potem pa vidim, kako posameznik reagira na vadbo.

Ali menjaš po obdobjih ali na vsakem treningu?
Pri sebi kar od treninga do treninga, včasih pa sem menjal po obdobjih, posebej za moč, za definicijo itd. Danes celo v enem treningu menjam sistem, breme, ponovitve, kadenco giba – hitreje, počasneje … stalno menjavam.

5. Vsi se učimo na napakah. Na katerih si se ti največ naučil?
Osnovna napaka je bilo prehitro in preveliko pridobivanje telesne teže v želji po mišicah, a sem na koncu pridobil preveč telesnih maščob, kar ni zdravo. Naslednja napaka je bila, da sem užival preveč ogljikovih hidratov. Tudi bremena na treningih sem včasih uporabljal prevelika, a k sreči nisem imel posledic. Sedaj je breme manjše, koncentracija na trenirano mišico pa boljša, zato izvedem kakovostnejši trening. Če bi tako delal od začetka, bi bil veliko boljši tekmovalec, a ničesar ne obžalujem.

Koliko časa si izgubil zaradi teh napak?
To je težko reči, verjetno bi v dveh letih dosegel to, kar sem v desetih z napakami.

Kaj pa pri prehrani; je res bilo treba pojesti toliko za mišično maso?
Nikakor. Niti količine hrane niti toliko beljakovin, kot smo jih uživali takrat. Poskusili pa smo praktično vse – 500 g beljakovin, ogromno ogljikovih hidratov, a vse to ni potrebno. Sicer je veliko odvisno od posameznika, a vseeno ni potrebno toliko, kot nekateri zaužijejo.

Si kdaj v teh obdobjih spremljal svojo krvno sliko?
Ko sem se prenajedal, nisem spremljal ničesar. V vojski, ko sem imel največjo telesno težo, se spominjam, da sem imel povišan krvni tlak, imel sem tudi visoke trigliceride. Takrat sem zaužil tudi po en kilogram ogljikovih hidratov dnevno.

V vojski si treniral?
Seveda. Z nadrejenimi sem se dogovoril, da sem lahko prinesel uteži in tako smo trenirali. A hrana je bila slaba, zato sem se znašel po svoje – slaščice sem zamenjal za beljakovinske obroke, poveljnik mi je nosil jajca v vojašnico, tako da sem beljakovin zaužil dovolj. Treningi niso bili optimalni, a vseeno je bilo veliko bolje kot nič.

6. Kdaj si se odločil, da boš začel tekmovati?
Kot sem že omenil, je bil Zdravc, ki je vodil fitnes Tabor, tekmovalec. Zato smo že kmalu šli na tekmo navijat zanj in vse to me je zelo pritegnilo. Želel sem tekmovati že kot junior, a še ni bilo prave telesne forme. Prvič sem tekmoval kot član, po približno štirih, petih letih treninga.

Nisi storil začetniške napake, da bi več pozornosti posvečal zgornjemu delu telesš Si noge treniral z enako vnemo?
Treniral sem celotno telo brez izjeme, a nekatere mišice napredujejo hitreje, druge počasneje, nisem pa posvečal posebne pozornosti mišicam v zaostanku, kar je pripeljalo do določenega neskladja.

Pa poškodbe?
Ne spomnim se poškodb, mislim, da v vsej karieri nisem bil resneje poškodovan. Nikoli me nič ne boli; ne sklepi ne hrbtenica, nič. Z izjemo začetka sem večino časa treniral z občutkom.

In prehranski dodatki?
Najprej sem naročil Čelikove proteine, v reviji Stop je bila na zadnji strani naročilnica. Spominjam se, da sem iz Amerike preko prijatelja dobil Weiderjeve proteine Crash Weight Gain, potem pa je Pliva začela izdelovati proteine in smo jih kupovali v podhodu Maximarketa. Mešali pa smo si tudi nemastno mleko v prahu, to je bil takrat za nas pomemben vir beljakovin.

7. Kako sta se tvoja vadba in prehrana spremenili, ko si postal tekmovalni bodibilder? Kako si se pripravljal na tekme? Si imel trenerjš
Ko sem začel tekmovati, smo pri nas že dobili nekaj ameriških knjig, tako da sem se pripravljal po knjigah, npr. Duchainov Bodyopus, low-carb prehrana čez teden, polnjenje z ogljikovimi hidrati čez vikend. To je bil vir informacij za pripravo na tekmo.

Kje si prvič nastopil?
Prvič sem nastopil v Mariboru na državnem prvenstvu ob ne prav močni konkurenci. A nisem bil dovolj definiran. Nekaj let kasneje sem nastopil v Kopru, kjer si bil tudi ti. Tam bi lahko celo zmagal(takrat bi moral zmagati, op. a.), a sem bil drugi. Konkurenca je bila močna.

Kako si menjal sisteme vadbe skozi čas? Midva sva trenirala po sistemu Heavy Duty, kako si kasneje sam preizkušal druge načine vadbe?
Zelo veliko sem preizkušal, včasih celo prekratko obdobje, da bi videl dejanske učinke določenega sistema, a sem sčasoma ugotovil, kaj mi dejansko ustreza. Tako sem pridobival izkušnje. Pri treningu se mi zdi najpomembneje, da redno menjaš sistem vadbe, pri prehrani pa sem tako ali tako preizkusil praktično čisto vse, je pa pomembna tudi reakcija telesa v časovnem obdobju. Ogljikove hidrate veliko bolje izkoristiš, ko si mlajši in si delaš manj škode.

8. Beljakovine, hidrati, maščobe, mikroelementi … različni strokovnjaki so v različnih obdobjih zagovarjali različne pristope. Kako se je način prehranjevanja spreminjal skozi tvojo kariero?
Kot sem dejal, sem preizkusil tako rekoč vse – obdobje, ko sem se prehranjeval izključno z beljakovinami, pa kombinacija z maščobami, pa ogljikovi hidrati in beljakovine in podobno. Res me je zanimalo, kako telo odreagira na določen način prehranjevanja. Zato sem svojo prehrano stalno spreminjal, tudi pred tekmami, nikoli ni bilo dvakrat enako. Stalno sem preizkušal.

To je torej rdeča nit tvoje kariere – stalno spreminjanje in preizkušanje.
Točno tako.

9. Kdaj si bil po svoji presoji najbolje pripravljen in kako si se pripravljal za tisto tekmo?
Po mojem mnenju leta 2002 v Kopru, ko si me na tekmo spremljal tudi ti. Sicer so noge rahlo zaostajale, ker jim nisem posvečal posebne pozornosti, prav tako ne mišicam zadnjice, ker jih takrat še nismo intenzivno trenirali. Je pa bila forma takrat zagotovo najboljša, a sem šel v ekstreme. Pojedel sem le okrog 600 do 700 kalorij dnevno, pretežno iz beljakovin in malo zelenjave. Ne vem, koliko sem zaradi tega izgubil mišične mase, a v tekmovalnem smislu sem bil videti zelo dobro. Na koncu je vse odvisno od garanja – dela, ki ga vložiš, da prideš na tekmo pripravljen. Kot se spomniš, sva takrat trenirala dvakrat, trikrat tedensko v Tivoliju, zares sva trdo trenirala. Potem sva to sčasoma stopnjevala do sistema Heavy Duty enkrat tedensko, bila nato dva dni dobesedno bolna; slabost, vročina itd. Nato pa ponovno trening čez sedem dni. (smeh)

10. Danes si verjetno med najbolj znanimi strokovnjaki in poslovneži s športno prehrano v Sloveniji. Je to poslovna žilicš Si si predstavljal, da boš nekoč dosegel vse to? Trgovine, fitnes, trenerstvo, selektorstvo IFBB in še kaj …
Takrat nisem imel te vizije. Hotel sem le nekaj zaslužiti za svoje preživetje, potem pa se je posel pričel razvijati. Sam sem tak, da vse počnem stoodstotno s strastjo. In tako so razvoj, pravi čas in pravo okolje v kombinaciji z mojim delom pripeljali do velike širitve posla. širil sem se na podlagi povpraševanja – ko sem videl, da ena trgovina dela dobro in da povpraševanje narašča, sem posel širil, kjer se mi je zdelo potrebno. Ogromno vlogo pri meni igra to, da v tem poslu uživam. To me zanima, to imam rad in ne gre samo za posel. Sicer moraš imeti poslovno žilico, a vseeno. Nikoli, tudi danes ne bi začel nič drugega, četudi bi vedel, da mi bo prineslo veliko več denarja. Tu se po mojem mnenju skriva večji del uspeha -stvari moraš početi s srcem.

11. Vse zahteva svoj čas; podjetje, treningi, trenerstvo, sestanki IFBB, organizacija in udeležba tvoje ekipe na tekmovanjih, a dan ima le 24 ur. Kako poteka tvoj vsakdan?
Če lahko tako rečem, delam nonstop, saj je to moj posel, moj hobi, moje življenje. V določenih obdobjih spim le tri do štiri ure, v kakšnih obdobjih pa več. A vedno zjutraj vstanem vesel in komaj čakam, da grem delat. Pa naj bo ponedeljek, nedelja ali praznik, brez razlik. Prioritete si organiziram od dneva do dneva. Nimam posebnega dolgoročnega načrta, vse prilagajam sproti, odvisno od obveznosti. Recimo, danes ne vem, kdaj bom šel trenirat, vem le, da bom šel. Vse bom prilagodil sproti. Včasih treniram zjutraj ob 6.00, včasih zvečer ob 20.00. Tako sem treniral, ko sem se pripravljal za izpite na fakulteti.

Omenil si fakulteto. Po izobrazbi si dietetik. Kako si se odločil za ta študij?
To me je že prej zanimalo, a programa dietetike pri nas do nedavnega ni bilo. Ko so na Fakulteti za vede o zdravju uvedli ta program, sem se za študij odločil skupaj s Stašo. Na začetku me je zanimala predvsem športna prehrana, sedaj pa bolj klinična prehrana, kar se na fakulteti učimo.

12. Kako trenutno treniraš in se prehranjuješ? še imaš tekmovalne ambicije?
Že dve leti se prehranjujem v skladu z dobrim počutjem in zdravjem, manj gledam, kako to vpliva na videz. Tisti, ki me spremljajo, vedo, da uživam veliko maščob, zmerno beljakovin in minimalno ogljikovih hidratov. To mi zelo odgovarja, do tega sem prišel deloma iz izkušenj, deloma preko izobraževanja, ko sem bral razne raziskave. Na mene je visokomaščobna prehrana delovala točno tako, kot ugotavljajo izsledki – boljše počutje in zdravje, večja koncentracija, sčasoma tudi boljši treningi. Nisem verjel, da je možno tako tudi pridobivati ali vsaj ohranjati mišično maso, temveč jo le, sicer zelo počasi, a vseeno, izgubljati. Sedaj pa sem prepričan, da je mogoče tako tudi pridobiti mišično maso. Morda kdaj v prihodnosti nastopim v kategoriji Men’s Physique, a še nisem odločen. Vsekakor nikoli več ne bom imel prevelike telesne teže in mišične mase.

Naj razčistiva: ti se prehranjuješ po ketogeni dieti?
Da, po ketogeni dieti.

To ni paleoprehranš
Ne, to ni paleo, ne gledam na to kot na paleoprehrano. Ketogena dieta je lahko paleodieta, paleo pa ni nujno ketogena dieta, odvisno od izbora živil.

Si kdaj meril, če si v t. i. ketozi?
Določeno obdobje sem si meril ketonska telesca v krvi, potem eno obdobje ne, potem spet. Ugotovil sem, da se telo prilagodi. Bil sem v ketozi, a mi je raven ketonov upadla. Na splošno sem zagotovo v ketozi, razen ko pojem kakšen obrok z ogljikovimi hidrati, a hitro padem nazaj v ketozo. Sedaj spet resno treniram in si bom zagotovo meril ketone, saj bom tako spremljal, kako se telo odziva. Telo se navadi na ketone in ko je navajeno, zelo hitro preideš iz glukoznega v ketozno stanje. Včasih, preden sem dolgoročno začel takšno prehranjevanje, sem naslednji dan po obrokih s hidrati zelo dobro treniral, danes pa ni tako. Po ogljikohidratnih obrokih je moj trening precej slabši.

13. Ko si kdaj pavziral krajša ali daljša obdobja, bodisi zaradi podjetja bodisi zaradi drugih obveznosti, koliko časa si potreboval, da si se vrnil, ko je organizem že bil vajen intenzivne vadbe in stroge prehrane?
Do teh obdobjih je prihajalo zato, ker sem čutil, da potrebujem pavzo. Ali je telo reklo dovolj, ali pa sem se psihično nasičil z vadbo. Ni šlo za to, da ne bi mogel trenirat, le nasičil sem se. To je pripomoglo k temu, da nimam poškodb, da že toliko časa redno treniram in da uživam v vadbi vsak dan. Čas vrnitve je odvisen od časa, ko sem se zapustil, saj takrat nisem imel idealne prehrane, a recimo, da se spraviš v dobro formo, potrebuješ nekje pol leta. Mišice sem hitro dobil nazaj, v treh do štirih mesecih, le maščobe se je težje znebiti. Traja. Na ketogeni dieti je drugače, saj sem ohranjal formo in sem v mesecu ali dveh pridobil nazaj skoraj vse izgubljeno.

14. Kako komentiraš razvoj športnih dodatkov? Kaj je dejansko danes uporabno in kaj je larifari?
Osnovni dodatki vedno so in vedno bodo delovali, a je pri njih konkurenca največja. Zato se izumljajo novi dodatki, ki omogočajo večji zaslužek. Nekaj novejših proizvodov je sicer učinkovitih, za večino pa stoji le dober marketing. Sam med osnovne dodatke, ki so učinkoviti, uvrščam sirotkine beljakovine, aminokisline BCAA, levcin, HMB, kreatin, beta-alanin, pa tudi vitamine, minerale in maščobe omega-3.

15. Treniraš tako tekmovalce kot tiste, ki želijo le izgubiti telesno maščobo in malo izboljšati videz. Kako se ta pristopa razlikujeta in kako pristopiš k delu s prvimi in kako z drugimi?
Najprej naredim oceno posameznika, pripravim prehranski in vadbeni načrt ter ocenjujem napredek in glede na to načrt prilagodim. Načeloma nisem prisoten na treningu, razen občasno pri svojih tekmovalcih, saj za to preprosto nimam časa. Vedno rad pomagam, če sem v fitnesu, nisem pa načrtno prisoten kot osebni trener.

16. Glede na to, da je lahko hrana najboljše zdravilo ali največji strup, kaj bi svetoval običajnim ljudem glede prehrane?
Moje mnenje je: ne izogibajmo se zdravim maščobam, ne pretiravajmo z ogljikovimi hidrati, beljakovine pa uživajmo zmerno. Ne izogibajmo se živalskim virom hranil, izogibajmo pa se predelanim ogljikovim hidratom in večini rastlinskih olj. Menim tudi, da pet ali šest obrokov dnevno z beljakovinami ni potrebnih, razen za tekmovalnega bodibilderja. Običajen posameznik lahko normalno, zdravo funkcionira z dvema ali tremi obroki dnevno, če zna izkoriščati svoje telesne maščobe, če pa potrebuje glukozo (ogljikove hidrate), ker ne zna dobro kuriti maščobe, mora jesti pogosteje.

Kaj naročiš, ko greš v restavracijo?
Naročim zelenjavo in meso z žara ter solato z malo oljčnega olja.

Kaj naročiš, ko greš v McDonald’s?
V McDonald’su nisem bil že leta, če bi pa šel, bi naročil solato s piščancem in kakšen burger, pri katerem bi pojedel le meso, kruh pa pustil.

17. Kaj pa postenje? Vem, da se ga običajno poslužuješ na potovanjih.
Postenje ali fasting kratkoročno spodbuja imunski sistem. Kratkoročno pomeni dan ali dva brez hrane. Tudi praktičen je, sploh zdaj, ko nisem več obremenjen s hrano. Grem na pot, zjutraj jem in potem jem šele zvečer ali naslednji dan zjutraj.

Pa padeš v tem času v katabolizem?
Lahko, če si odvisen od sladkorja. V mojem primeru ne, ker imam dovolj telesnih maščob, ki jih zna moje telo dobro uporabiti, za to pa ne porablja mišičnih beljakovin za energijo.

18. Kaj bi poudaril kot svoj največji uspeh do zdaj in katere cilje še želiš doseči, ne nujno poslovno, temveč splošno?
Zdaj si me pa našel. (smeh) Ne razmišljam na način, da sem na nekaj izjemno ponosen. Želim doseči vse zastavljene cilje, ne delim jih na večje in manjše. Enako so pomembni, ker so medsebojno povezani. Veselim se vsakega novega doseženega cilja, kar me žene naprej. Težko je karkoli izpostaviti. V bodibildingu mi veliko pomeni, da sem sodil na prestižnih tekmah NABBA Mr. Universe, svetovna in evropska prvenstva IFBB in seveda Arnold Classic. Zagotovo bi mi veliko pomenilo, če bi kdaj sodil na tekmi Mr. Olympia. Cilj za prihodnost so poglobitev znanja o klinični prehrani in delo s strankami v tej smeri. Ne zanima me več toliko fitnes prehrana, temveč zdrava prehrana na splošno. Želim si tudi razširiti Maxximumovo linijo prehranskih dopolnil in športne prehrane v EU ter imeti zastopnike v drugih državah.

19. Za konec – bolj ali manj osebno poznaš ogromno ljudi, ki nekaj pomenijo v fitnes industriji; od tekmovalcev do proizvajalcev, novinarjev, predsednikov federacij, strokovnjakov, celo Arnolda si imel priložnost spoznati in z njim večerjati. Kako sklepaš poznanstva in kakšni so ti ljudje? Zvezdniški ali običajni?
Ogromno ljudi sem spoznal preko italijanskega osebnega trenerja Maura Sassija in preko prijatelja iz Amerike, ki mi je omogočil, da sem se udeležil večerje z Arnoldom po tekmi Arnold Classic v Ohiu. Na splošno kar precej hodim po svetu. Prepotoval sem večino Evrope, obiskal sem nekaj večjih mest v ZDA in tako sem spoznaval najrazličnejše ljudi.

So radodarni z informacijami ali zaračunavajo in zadržujejo zase?
Radi povedo, če jih kaj vprašaš, vsaj tisti, s katerimi sem imel opravka. Imam občutek, da si delijo informacije in jih ne skrivajo. Večji strokovnjaki so, bolj se mi zdijo odprti.

20. Gašper, hvala, da si si vzel čas za intervju.
Hvala tudi tebi.