Gremo Keto po Gromovo – uvod v ketogeno dieto

Verjetno je že marsikdo izmed vas slišal za ketogeno dieto, eno izmed številnih diet, ki temeljijo na nizkem vnosu ogljikovih hidratov.

Za take diete velja, da naj bi prinesle hitre rezultate v izgubi telesne teže, kar je predvsem posledica izgube telesne tekočine – vode, v prvih nekaj tednih. Zaradi zmanjšanega vnosa ogljikovih hidratov pa čez čas pride do izgube telesne teže tudi na račun izgube mišične mase.

Tak tip diet je poznan tudi po velikem yo-yo učinku, torej hitrem pridobivanju maščobnega tkiva po končani dieti. V nekaterih primerih se odstotek telesne maščobe zviša celo nad raven, ki smo jo imeli pred dieto.

Zaradi omejene izbire živil in dokaj monotonega jedilnika konec diete velikokrat nastopi zelo kmalu, saj se posamezniki diete naveličajo tudi zaradi slabega počutja in padca hitrosti presnove.

Glavni razlog padca hitrosti presnove naj bi bila slaba pretvorba manj aktivnega ščitničnega hormona tiroksina – T4 v bolj aktivni hormon trijodtironin – T3.

Razlog za manjšo pretvorbo hormonov naj bi bila prenizka raven zalog glikogena v jetrih, kar je seveda posledica prenizkega vnosa ogljikovih hidratov s hrano. Trijodtironin – T3 naj bi bil eden izmed glavnih hormonov, odgovornih za uravnavanje bazalne presnove, torej porabe energije v mirovanju.

Bazalna presnova lahko predstavlja okrog 60 odstotkov skupne dnevne energijske porabe pri povprečnem posamezniku. Upočasnitev presnove naj bi bila tako drastična, da naj bi učinki diete kmalu zbledeli, kljub vztrajnemu nižanju zaužitih kalorij.

Ketogena dieta je verjetno najbolj izpostavljena dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov. Slab sloves se je drži predvsem zato, ker naj bi zaradi visoke vsebnosti maščob in holesterola škodila zdravju, omejen vnos ogljikovih hidratov pa naj bi bil glavni krivec za slabo počutje in izgubo mišičnega tkiva.

Nekateri viri navajajo, da naj bi celo upočasnila delovanje možganov in živčevja, ki za svoje normalno delovanje nujno potrebujejo glukozo.

Zelo nevarno naj bi bilo tudi tako imenovanje stanje ketoze, ki se kaže v povečani ravni ketonov v krvi. Temu pojavu je precej podobna tudi metabolična acidoza, ki jo lahko doživijo diabetiki, in je lahko smrtno nevarna.

Naj omenim, da je med povišano ravnjo ketonov v krvi kot posledico nizkega vnosa ogljikovih hidratov, in metabolično acidozo pri diabetikih neprimerljiva razlika! Obe stanji sta namreč popolnoma različni, tudi kar zadeva druge dejavnike.

Kljub slabemu slovesu in navajanju negativnih informacij pa je ketogena dieta vseeno izredno priljubljena, saj pogosto prinaša odlične rezultate. Torej nekaj dobrega vseeno mora biti pri njej.

Mogoče določeni posamezniki na njej dobro funkcionirajo in jim pomaga kuriti maščobo, medtem ko drugi brez ogljikovih hidratov ne morejo shajati. Te teme se bom podrobneje dotaknil v enem izmed člankov, ki sledijo.

To serijo člankov bom namreč pripravil s ciljem, da pri mojih bralcih ovržem napačna prepričanja, ki krožijo o ketogeni dieti, tako v javnosti in medijih, kakor tudi v medicinski stroki.

Pravzaprav nekatere raziskave kažejo, da je ketogena dieta, predvsem njena različica, ki jo imenujemo LCHF prehrana, potencialno najbolj zdrava dieta, ki telesu naredi najmanj škode. Tako se pri kurjenju maščobnih kislin in ketonov za energijo sprošča najmanj prostih radikalov, ki imajo vpliv na staranje organov in tkiv.

Prav tako je ta dieta zaradi vpliva na presnovo v celicah enakovredna dietam z močno znižanim vnosom kalorij, ki pri večini organizmov veljajo za edini dokazan način podaljševanja življenja.

Torej, s pomočjo ketogene diete lahko brez nepotrebnega zmanjševanja zaužitih kalorij dosežemo podobne učinke. Seveda pa je tu še veliko drugih pozitivnih vplivov na telo, ki jih bom opisal v prihodnjih člankih.

Tokrat ne bom pisal le o prehrani za izgubo maščobe, temveč predvsem o prehrani za optimalno delovanje telesa, optimalno delovanje možganov oziroma o prehrani, ki močno preprečuje oziroma znižuje možnost nastanka bolezni sodobnega časa.

Da, ketogena dieta lahko prepreči nastanek diabetesa tipa 2, debelosti, večine rakavih obolenj in kljub visokemu vnosu nasičenih maščob in holesterola je lahko celo varovalna za naš srčno-žilni sistem.

Da pa bi razumeli vse potencialne pozitivne vplive ketogene diete z minimalnim vnosom ogljikovih hidratov, velikim vnosom maščob ter ravno prav visokim vnosom beljakovin, moramo najprej spoznati nekaj osnovnih dejstev.

Kaj pravzaprav je ketogena dieta?

Ketogena dieta je način prehranjevanja, pri katerem največji del zaužitih kalorij predstavljajo maščobe. Ob maščobah zaužijemo ravno pravo (ne previsoko) količino beljakovin, ki zagotavljajo aminokisline, potrebne za nujne človeške funkcije. Ogljikovih hidratov zaužijemo minimalno, maksimalno 50 gramov in še to predvsem v obliki zelenjave.

Vnos ogljikovih hidratov s hrano namreč ni esencialen oziroma nujno potreben za delovanje človeškega organizma, vnos beljakovin in določenih maščob pa je.

Res je, da določene celice in tkiva za svoje delovanje nujno potrebujejo glukozo. To na primer velja za eritrocite ter del živčevja in možganov, ki za pridobivanje energije ne morejo uporabiti kisika.

Njihov vir energije je glikoliza glukoze, ki poteka v anaerobnih pogojih, torej brez prisotnosti kisika. Res pa je tudi, da se je naše telo več kot sposobno prilagoditi na dano situacijo, torej omejen vnos ogljikovih hidratov oziroma glukoze s hrano. Glukozo lahko namreč naše telo proizvede iz snovi, kot so glicerol (sestavni del maščob), laktat in posamezne aminokisline.

Kot sem omenil, moramo za razliko od ogljikovih hidratov določene maščobne kisline nujno zaužiti s hrano. Gre za dve esencialni maščobni kislini, ki sta verjetno najbolje poznani pod imeni omega 3 (linolenska maščobna kislina) in omega 6 (linolna maščobna kislina).

Esencialnih je tudi osem aminokislin (pri otrocih 10). Esencialne maščobe in beljakovine so nujno potrebne za naš organizem in jih moramo za preživetje in nemoteno delovanje telesa nujno zaužiti s hrano. Ogljikove hidrate, kolikor jih sploh potrebujemo, pa lahko proizvedemo sami v procesu glukoneogeneze.

Pogosto slišimo da je glukoza (ogljikov hidrat) najboljši vir energije, saj nam je najhitreje na voljo. Učijo nas, da ima telo odlične mehanizme za uporabo in regulacijo glukoze v krvi, ki omogočajo njen hiter izkoristek.

Seveda jih ima, saj je vsaka previsoka koncentracija glukoze v krvi za telo toksična, zato želi telo raven glukoze v krvi spraviti na normalo vrednost v najkrajšem možnem času. Glukoza se lahko tako porabi za energijo, za tvorbo glikogena v jetrih in mišicah, ki služi kot kratkoročno zalogo energije, ali pa za tvorbo telesne maščobe in s tem vira dolgoročnih zalog energije.

Dejansko pa so daleč najboljši vir energije maščobe. Slednje dajejo energijo iz maščobnih kislin, energijo iz ketonov ter energijo iz glukoze, ki jo telo proizvede samo iz sestavnega dela maščob – glicerola.

Maščobe so tudi vir energije, ki najmanj škodi telesu, saj povzroča najmanj oksidativnega stresa. Težava je le v tem, da smo se zaradi sodobne prehrane, ki jo zaznamuje stalni, visok vnos ogljikovih hidratov, odvadili optimalno izkoriščati maščobe in ketone kot vir energije.

So sicer izjemne situacije, ko je glukoza lahko najpomembnejši vir energije, vendar so te zelo redke. Izjema so le določeni vrhunski športi, kjer pa lahko kombinacija ketogene diete in občasnega vnosa glukoze privede do odličnih rezultatov. Vir energije so sicer lahko tudi beljakovine, a se pri njihovi presnovi tvori veliko odpadnih snovi, ki lahko v prevelikih količinah telesu škodujejo.

V tem uvodnem članku sem naredil le hiter pregled dejstev o ketogeni dieti, v naslednjih člankih pa se bom podrobneje lotil njenih posameznih segmentov .

Poskušal bom podati odgovore na vprašanja, kot so: Zakaj je ketonska dieta najboljša varovalna dieta za srce in ožilje, zakaj je ketonska dieta najboljša dieta za diabetike in zakaj je ketonska dieta najboljša dieta za aktivno in dolgo življenje ter optimalno delovanje možganov in živčevja. Dotaknil se bom tudi posameznih tem o tem, kaj je stanje ketoze, kaj so ketoni, kaj je holesterol in podobno.