Družina L-karnitinov

L-karnitin je v znanstvenih in športnih krogih znan že dolgo. Njegovi učinki v telesu so dobro raziskani. Je eno najvarnejših prehranskih dopolnil oziroma zdravil, saj so njegovi stranski učinki zanemarljivi (previdnost je potrebna le pri sočasnem jemanju zdravil, ki zavirajo strjevanje krvi, ker povečuje njihovo učinkovitost).
L-karnitin je aminokislini podobna snov, ki jo telo lahko samo tvori v jetrih, ledvicah in možganih s pomočjo l-lizina in l-metionina, ob sočasnem delovanju vitamina B6 oziroma piridoksina in vitamina C. Za maksimalno učinkovitost je treba telesu zagotoviti tudi dovolj drugih vitaminov B in železa.

V medicinski stroki se l-karnitin (LC) in njemu sorodni snovi, acetil l-karnitin (ALC) in propionil l-karnitin (PLC), uporabljajo kot ena možnih terapij ali dodatna terapija pri:

• lajšanju in preprečevanju težav, povezanih z boleznimi srca in ožilja, kot je angina pektoris,
• zmanjševanju možnosti za ponovni srčni infarkt in zaplete, povezane z infarktom,
• zmanjševanju možnosti za srčno odpoved in lažjo uvedbo prirejenega vadbenega programa za srčne bolnike,
• lajšanju težav, povezanih s pretokom krvi v možganih,
• spodbujanju tvorbe dušikovega oksida (NO), s čimer se poveča prekrvavitev tkiv in zniža krvni tlak,
• lajšanju težav, povezanih s poškodbami živčnega sistema v okončinah zaradi sladkorne bolezni,
• preprečevanju pomanjkanja karnitina, ker karnitin tvorimo tudi v ledvicah, se lahko pri nekaterih ledvičnih bolnikih pojavi pomanjkanje,
• uravnavanju delovanja ščitnice (lahko odpravlja težave, povezane s preveč aktivno ščitnico),
• alzheimerjevi bolezni,
• težavah s spominom,
• alkoholizmu,
• boreliozi,
• bolezensko debelih posameznikih,
• neplodnosti (povečuje gibljivost spermijev),
• odpravljanju težav, povezanih s staranjem pri moških (upad testosterona, depresija, utrujenost, pomanjkanje libida, impotenca),
• lajšanju težav s sivo mreno.

Poudariti je treba, da si študije o učinkovitosti nasprotujejo. Nekatere dokazujejo, da l-karnitin deluje, kot je navedeno zgoraj, druge ne. Izsledki nekaterih študij so ponovljivi, drugih ne. Stroka se strinja, da je potrebnih še več raziskav, ki bi neizpodbitno dokazale učinkovitost raznovrstne rabe l-karnitina. Kljub temu ga v zdravstvu predpisujejo, milijoni športnikov in rekreativcev po vsem svetu pa ga s pridom uporabljajo za zmanjšanje telesne maščobe, povečanje mišične mase, izboljšanje fizične in psihične storilnosti.
V nadaljevanju si poglejmo nekaj bolj in manj znanih “športnih” učinkov karnitina v različnih kemičnih oblikah.

Ne zamudite aktualnih akcij!

Translokacija maščobnih kislin

Najbolj znan učinek l-karnitina je translokacija dolgoverižnih maščobnih kislin iz plazme skozi celične membrane do mitohondrijev, kjer se porabijo za ATP. Pravzaprav gre za povečano porabo telesne maščobe. Strokovni termin je beta oksidacija. Ta lahko postane okrnjena, če se znotraj mitohondrija acilna skupina ne loči od karnitina, če odvečne acilne skupine ne potujejo nazaj ven iz mitohondrija ali če karnitin ne prehaja skozi mitohondrične membrane.

Delovanje v možganih

Del karnitina se po zaužitju pretvori v acetil l-karnitin (ALC). Pri naporni vadbi se lahko karnitin tudi pretvori v ALC kar v mitohondriju in iz njega izstopi. Prednost ALC je lažji prehod iz krvi v možgane, kjer deluje kot močan antioksidant in ščiti možganske celice pred oksidativnimi poškodbami in staranjem. Sodeluje pri tvorbi, podpira in podaljšuje delovanje živčnih prenašalcev dopamina in acetilholina, povečuje pretok krvi skozi možgane, spodbuja tvorbo živčnega rastnega faktorja (NGF) v hipokampusu. Zaradi vseh teh lastnosti je idealen dodatek pred treningom – poživi, izostri koncentracijo in čute, poveča prekrvavitev v možganih (zato so tudi drugi dodatki, ki jih morda uporabljamo pred treningom še toliko bolj učinkoviti), bolje se koncentriramo na trening in bolje občutimo same gibe.

Utrujenost, kortizol, testosteron in njuni receptorji

Kronična utrujenost je lahko simptom, da nadledvične žleze delujejo nezadostno in izločajo premalo kortizola oziroma v neustreznem cirkadianem ritmu. ALC lahko odpravi splošne težave z neustreznim vzorcem izločanja kortizola – povišan kortizol zjutraj je idealen, ker nas predrami, poživi, imamo več energije, lažje se dvignemo iz postelje. Pozno popoldan in zvečer pa je idealno, če ga je v obtoku manj, da se lažje umirimo, zaspimo in spočijemo čez noč. Drugi mehanizem, ki preprečuje preobremenitev nadledvične funkcije, je povečanje občutljivosti glukokortikoidnih receptorjev, zato telo proizvaja manj kortizola, manj ga izloča v krvni obtok in manj ga je treba razgraditi.
ALC deluje na raven kortizola v telesu amfoterično oziroma izravnalno. Odvisno od ravni kortizola; če ga je premalo, tvorbo in izločanje spodbuja, če ga je preveč, pa zavira in tako uravnava razmerje testosterona in kortizola kar pomeni, da lahko vpliva na anabolizem v telesu. Med treningom in po njem je raven kortizola visoka, testosteron pa po začetnem dvigu močno vpade. Uporaba ALC pred treningom hkrati omogoča nadzor nad čezmernim izločanjem kortizola (neizogibna posledica treninga) in neposredno preprečuje vpad testosterona med intenzivnim treningom in po njem. ALC naj bi zmanjšal oziroma preprečil upad testosterona po stalnem, prekinjajočem se ali ponavljajočem se intenzivnem naporu.

L-karnitin v obliki tartrata lahko pri posameznikih, ki redno trenirajo z obremenitvijo, poveča število androgenih steroidnih receptorjev na mišičnih celicah in tako še dodatno spodbuja anabolizem ter pospeši regeneracijo po treningu.

Kisik, kri, laktat in preostali “odpad”

L-karnitin s pridom uporabljajo tudi športniki, ki se ukvarjajo z aerobnimi športi, ker poveča dotok kisika do tkiv in tako lahko podaljša aerobno aktivnost. Pomanjkanje l-karnitina v telesu lahko upočasni razgradnjo mlečne kisline (laktata) v telesu in tako začasno zmanjša telesno storilnost.
L-karnitin v telesu pomaga preprečevati kopičenje amonijaka in drugih stranskih produktov metabolizma, še posebej pri preobremenjenosti in okvari delovanja jeter.
študije so še pokazale, da je propionilkarnitin zelo učinkovit vazodilator ‒ širi žile in tako poveča dotok kisika in hranil do tkiv ter hkrati znižuje krvni tlak.

Karnitin v prehrani

Karnitin je v večjih količinah v rdečem in belem mesu, mleku, siru, skuti in ribah. Neaktivni ali telesno manj aktivni posamezniki zaužijejo in sami tvorijo dovolj karnitina za fiziološke potrebe, aktivni življenjski slog pa narekuje večje uživanje karnitina. Količine v živilih so premajhne, da bi učinkovito delovale v treniranem, aktivnem organizmu. Zato je najbolje poseči po prehranskih dodatkih, pri katerih en odmerek vsebuje vsaj 500 mg karnitina. Čeprav je odvisno od teže, spola in namena posameznika, je najmanjši dnevni odmerek vsaj 1000 mg oziroma od enega do šest gramov karnitina. Seveda se kljub skupnim splošnim učinkom karnitina nekatere lastnosti različnih kemičnih oblik razlikujejo. Zato ni odveč preveriti, katera oblika je v izdelku, sploh če se ga jemlje zaradi kakšnega drugega učinka, kot je izguba maščobe.

Ne verjemite nikomur, niti navedenim študijam. Trenirajte trdo, jejte pravilno ter preizkusite različne karnitine in se o njihovem učinku prepričajte sami.