Avtogeni trening

Ljudje že od nekdaj iščemo različne metode, kako omiliti stres in se sprostiti. Pred kratkim sem prebrala odlično knjigo specialista klinične psihologije, Ignaca Schmidta, z naslovom Glava dela čudeže, ki je v meni vzbudila zanimanje za avtogeni trening, tehniko, ki izhaja iz pomiritve telesa s pomočjo zavesti.

Kaj je avtogeni trening

Avtogeni trening je v primerjavi z meditacijo, jogo in nekaterimi drugimi tehnikami sproščanja relativno mlad. Leta 1932 ga je razvil nemški psihiater in psihoterapevt Johannes Heinrich Schultz, ki je pred tem kot del terapije prakticiral hipnozo. Z izboljšanjem telesnih znakov stresa (znižanje srčnega pulza, upočasnitev dihanja in sprostitev mišične napetosti) vplivamo tudi na psihološki stresni odziv – zmanjšamo strah in se pričnemo počutiti bolje.

Z avtogenim treningom svoje telo naučimo odziva na svoje besedne ukaze. Z njimi dosežemo umiritev telesa, nadzor nad dihanjem, krvnim tlakom, srčnim utripom in telesno temperaturo. Cilj je doseči globoko sprostitev in zmanjšanje stresa. Sestavlja ga šest standardnih vaj, s katerimi dosežemo, da naše telo postane toplo, težko in sproščeno. Izvajamo ga lahko kjerkoli in kadarkoli, lahko smo sami ali med ljudmi, v zasebnosti svojega doma ali v gneči na avtobusu. Pomembno je, da se nanj spomnimo, ko ga potrebujemo, in tudi takrat, ko smo srečni in mislimo, da ga ne potrebujemo. Avtogeni trening ni le preprosta tehnika sprostitve, ampak ima tudi psihoterapevtsko moč, uporaben je preventivno in kurativno.

Od hipnoze do avtogenega treninga

Če želimo razumeti, kako deluje avtogeni trening, ne moremo mimo hipnoze kot stare metode nudenja zdravstvene pomoči. Preučevali so jo mnogi, med njimi Sigmund Freud, ki je z njeno pomočjo želel priti do potlačenih čustev, do podzavesti. Pod vplivom hipnoze se lahko spomnimo zelo starih dogodkov, a ker ni primerna za vsakogar, jo je Freud kot del terapije opustil in uvedel tehniko prostih asociacij – psihoanalizo. Sočasno z razvojem psihoanalize se je na podlagi hipnoze razvil tudi avtogeni trening. Lahko rečemo, da je vsaka hipnoza v resnici avtohipnoza, saj je raziskovanje avtosugestije pokazalo, da lahko vsak človek na sebi doseže učinke, podobne hipnozi.

Schultz je bil pri prehajanju ljudi iz budnega stanja v hipnotično pozoren na njihovo doživljanje tega prehoda. Ljudje so opisovali občutek teže, toplote in ohlapnosti, še posebej v okončinah. To je bila posledica sprostitve mišic in ožilja, vse to ob sočasnem prijetnem počutju. Schultz je iz tega razvil idejo, da lahko človek podobno doživljanje sugerira sam sebi in doživi sprostitev, hipnoza pa ni potrebna. V resnici je stanje podobno in bi ga lahko označili kot avtogeno stanje.

Kako se ga naučimo

Učenja avtogenega treninga se lotimo tako kot učenja vsega ostalega. Učenje temelji na ponavljanju izkušnje, ki dolgotrajno spremeni naše vedenje, vemo pa, da za vsako učenje potrebujemo potrpežljivost in dovolj časa. Najbolj primerno je z njim začeti pod nadzorom terapevta, ki vam bo lahko sproti odgovoril na vaša vprašanja in pomisleke.

Osnovna stopnja avtogenega treninga vsebuje šest vaj:

• prva in druga (vaja teže in toplote) sta osnovni vaji,
• tretja in četrta (vaja za srce in dihanje) sta vaji za ritem,
• peta in šesta (vaja za trebuh in čelo) sta vaji za poglobitev avtogenega treninga.

Kaj lahko z njim dosežemo

Med izvajanjem avtogenega treninga se izklopi naš odziv na stres – iz stanja “beg ali boj” se prestavimo v stanje “počitek in prebava”. V tem stanju se poveča krvni obrok v predelu trebuha, znižajo se stresni hormoni in krvni tlak, vi pa uživate v pozitivnih učinkih stanja sprostitve. Sprostitev nam pomaga omiliti ali odpraviti učinke kroničnega stresa, mednje spadajo:

• anksioznost (panični napadi, generalizirana anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja in druge),
• blaga depresija,
• migrena,
• tenzijski glavobol,
• s stresom povezan povišan krni tlak,
• nespečnost,
• motnje koncentracije ipd.

Učinki avtogenega treninga niso le kratkoročni, torej samo v stanju sprostitve. Redno izvajanje vam omogoči, da na splošno lažje prenašate stres, in tako postanete bolj umirjeni in racionalni. Opazili boste drugačen pogled na situacije v svojem življenju, manj tesnobe in večjo pozitivno naravnanost. Mnogi poročajo o izboljšanju miselnih sposobnosti, boljši medsebojni komunikaciji, pa tudi o lažjem odvajanju od kajenja in drugih navad.

Če se želite z avtogenim treningom pobližje spoznati, vam priporočam knjigo kliničnega psihologa Ignaca Schmidta Glava dela čudeže. Poleg predstavitve avtogenega treninga avtor v uvodnem delu knjige na poljuden način predstavi številne situacije, dogodke in obdobja v življenju posameznika, ki so stresna. Vsekakor odlično branje za vse, ki se ne sprašujejo le, zakaj je tako, temveč tudi, kako to rešiti.