AKCIJA Maxximum Pure Whey + dodatni izdelek

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Njegovo veličanstvo vitamin C II

  • avtor: Miha Skoberne
  • 17.08.2007

Absorbcija in izkoristek

Koliko vitamina C se absorbira in koliko se ga izloči, tudi še ni najbolj znano. Vse raziskave so bile namreč opravljene na mlajših, zdravih moških, zato se ne ve, kako je s potrebami starejših ljudi. Znano pa je, da večja doza kot se jo vzame naenkrat, manjši je izkoristek vitamina. Tako se pri 60mg absorbira skoraj ves, pri 1g se absorbira samo še 50%, pri 6g 12%, pri 12g pa samo še 16% vitamina. Razpolovna doba vitamina v telesu je 30 minut, kar pomeni, da se bo raven vitamina v krvi vsake pol ure razpolovila. Zaradi boljšega izkoristka in razpolovne dobe, ga je najbolje uživati večkrat dnevno v manjših odmerkih (okrog 200mg), kar omogoča tudi najboljšo razpoložljivost telesu. Večje odmerke je smiselno jetai le, če je vitamin proizveden v obliki takoimenovane počasne formule ali formule s postopnim - časovnim sproščanjem (time release formula). Sama absorbcija je boljša, če se vitamin zaužije skupaj s hrano in s koščkom sadja, ki vsebuje bioflavonoide. Glede na to da je vitamin vodotopen, je zelo varen za uporabo (strokovnjaki pravijo, da je več možnosti, da človek umre zaradi predoziranja vode, kot zaradi predoziranja vitamina C), treba pa je seveda omeniti, da večje kot so doze, bolj so obremenjene ledvice (v primeru, da se ne absorbira, se iz telesa izloča z urinom). Zaenkrat je edini znani stranski učinek prevelikih zaužitih količin diareja. Črevesni tolerančni prag, da pride do diareje, se razlikuje od človeka do človeka (predvsem je to genetsko odvisno od učinkovitosti biokemičnih črpalk v organizmu), zato se tudi tukaj za vsakega posameznika ne da določiti meje, lahko se jo samo individualno preizkusi v praksi. Ugotovljeno pa je bilo, da je ta prag višji, če je telo bolno, ker potrebuje več vitamina. Številne študije kažejo, da so večje doze varne, zato strokovnjaki menijo, da je bolj kot predoziranje vitamina C v današnjem času težava, da ga ljudje zaužijejo premalo za svoje potrebe.

Megadoze in bolezni

Odmerki, ponavadi variirajo od enega do nekaj gramov, ki jih navadno uživajo bodybuilderji in se nam zdijo kot megadoze, so v bistvu še vedno majhne. Takšni odmerki so primerni za ohranjanje zdravja, niso pa primerni za zdravljenje akutnih bolezni. Za zdravljenje se uporablja tudi 1000-krat večje doze, ki se jih v telo vbrizga intervenozno. Jemanje vitamina C pa ni zagotovilo, da se bolezen ne bo zgodila, res pa je, da se pri blažjih boleznih, kot so prehlad in razna lokalna vnetja, lahko simptomi z dodajanjem vitamina C omilijo in si telo hitreje opomore.

V povezavi z boleznimi in vitaminom C je  zanimiva teorija o dinamičnem pretočnem modelu, ki temelji na idejah Klenner-ja, Stone-a, Cathcart-a in Paulinga. Izsledki teorije dinamičnega toka temeljijo na preučevanju živalske produkcije askorbata in jo primerjajo s človeško fiziologijo. Njeni izsledki kažejo, da je vitamin C vsakodnevno potreben človeškemu organizmu, povečane potrebe pa so v času, ko je organizem oslabljen, inficiran ali v stresu. Kadar začutimo, da se nas loteva kakšna bolezen, pravijo, da je bolje uživati večje odmerke, pa čeprav se ne absorbira ves vitamin C. To namreč omogoča,  da je vitamin stalno prisoten v organizmu in je stalno na voljo tkivom. Tudi neabsorbiran vitamin se še nekaj časa zadržuje v črevesju, ki mu služi kot rezervoar. Za določitev doze dinamičnega toka priporočajo doziranje s pomočjo titracije do črevesnega tolerančnega praga. To pomeni, da sprva vzamemo večje doze (recimo 1g na vsake pol ure), dokler ne začutimo, da  se je črevesje vznemirilo, nato pa dozo zmanjšujemo, da preprečimo diarejo. Kadar začutimo, da se nam bliža prehlad, tako vzamemo nekaj gramov (s poskušanjem ugotovimo naš črevesni tolerančni prag) in s tem uspešno omilimo ali preprečimo prehlad.

Tudi Paulingova teorija o dolgoročnem skorbutu (tako Pauling imenuje srčne bolezni in kap) je zelo zanimiva. Ateroskleroza (oženje žil), zaradi katere pride do kapi, naj bi bila posledica pomanjkanja vitamina C.  Žile naj bi zaradi pomanjkanja vitamina C in s tem kolagena, začele puščati. Telo, ki mu primanjkuje vitamina C, lahko na daljši rok preživi, če iz lipoproteinov in apoproteinov tvori lipoprotein A, ki se naloži na žile in jih zakrpa. Te obloge na dolgi rok naredijo žile neprepustne in kadar se mimo njih pretakajo večji delci, kot je naprimer holesterol, lahko pride do zamašitve in s tem do kapi. V času pomanjkanja vitamina C se zviša  LDL kompleks (takoimenovani slab holesterol), ki prinaša lipoproteine za obnovo žil, ko pa je spet dovolj vitamina C, da se lahko tvori kolagen in se žile začnejo obnavljati, se zviša HDL kompleks (takoimenovani dober holesterol), ki zmanjša aterosklerozne obloge. Za zdravljenje ateroskleroze so torej potrebne večje doze vitamina C (nekje med 3-10g dnevno) z dodatkom aminokisline lizina in prolina. Ta teorija ni bila eksperimentalno preizkušena, ker Pauling ni dobil denarnih sredstev za preizkus.

Vitamin C naj bi zaradi oksidativnih lastnosti bil primeren tudi za zdravljenje rakavih obolenj, ker naj bi direktno uničeval rakave celice. Rak ni samo ena bolezen, ampak s tem poimenujemo številne bolezni, ki vključujejo nenormalno celično delitev in s tem povečano celično rast. Samo ena rakava celica lahko z deljenjem proizvede bilijone rakavih celic in tvori velik tumor. Določene študije so pokazale, da je vitamin C sposoben pozdraviti določene vrste rakavih obolenj. Edina stvar, ki manjka tako kot skoraj pri vseh ostalih študijah v povezavi z vitaminom C, je uspešen in pravilno izveden eksperiment, ki bi nam lahko zares postregel z vsemi dokazi in odstranil sence dvoma, ki slonijo nad dejansko učinkovitostjo vitamina C.

Dodatki in njihova biorazpoložljivost

Vitamin C se da dobiti v veliko različnih oblikah z različnimi trditvami proizvajalcev o njegovi učinkovitosti in biorazpoložljivosti. Biorazpoložljivost imenujemo lastnost, ki označuje stopnjo razpoložljivosti zaužite snovi, ki je na razpolago ciljnemu tkivu. Biorazpoložljivost je povezana z absorbcijo in ugotovljeno je bilo, da je absorbcija boljša, če se vitamin vzame večkrat na dan v manjših dozah, po možnosti skupaj s hrano, skupaj s sadjem ali če zaužijemo formulo s časovnim sproščanjem.  Če primerjamo naravno in sintetično obliko askorbinske kisline, sta kemično povsem enaki in ni znanih razlik v njuni biološki aktivnosti. Tudi v študijah ni bilo ugotovljenih večjih kliničnih razlik med njima.

Vitamin C lahko dobimo v obliki mineralnega askorbata (soli askorbinske kisline). Soli so ponavadi nekisle in so priporočljive za ljudi, ki imajo želodčne težave, kadar zaužijejo čisto askorbinsko kislino. Mineralni askorbat pomeni, da je askorbinski kislini dodan mineral. Poznamo več vrst: natrijev, kalcijev, kalijev, magnezijev, cinkov askorbat.... Pri teh je treba paziti, da pri nakupu pogledate količinsko vsebnost askorbinske kisline in posameznega minerala, še posebej v primeru, da jemljete še dodatne multivitaminsko-mineralne preparate, da ne bi prišlo do predoziranja posamezne komponente.

Nekateri dodatki vitamina C vsebujejo bioflavonoide. Bioflavonoidi ali flavonoidi so polifenolne sestavine, ki jih najdemo v rastlinah.  Sadje (predvsem citrusi) in zelenjava, ki so bogati viri vitamina C, vsebujejo bioflavonoide. V preiskavah o učinkovitosti absorbcije pri dodajanju bioflavonoidov vitaminu C je bilo ugotovljeno, da je absorbcija boljša in biorazpoložljivost večja. Posledično je za boljšo absorbcijo priporočljivo vitamin zaužiti s kakšnim sadjem ali kupiti dodatke z bioflavonoidi. Treba pa je paziti, da je razmerje med bioflavonoidi in askorbinsko kislino čim manjše (da ni preveč vitamina C in premalo bioflavonoidov) ali da je razmerje v prid bioflavonoidom.

Na koncu je treba omeniti še dodatke v obliki metabolitov vitamina C (komercialno znan pod imenom Ester-C) in askorbil palmitatom (komercialno znan kot vitamin C-Ester). Kot ste lahko opazili, sta si komercialni imeni zelo podobni, vendar so med njima velike razlike. Ester-C večinoma vsebuje kalcijev askorbat in metabolit vitamina C - dehidroaskorbat (oksidirana askorbinska kislina) ter še nekatere druge snovi. Proizvajalci teh dodatkov pravijo, da so bolj biorazpoložljivi, čeprav s študijami to ni bilo dokazano. Askorbil palmitat (C-ester) pa je v maščobi topen antioksidant, ki se ga večinoma uporablja zato, da živila dlje zdržijo na trgovinskih policah - predvsem ga dodajajo rastlinskim oljem. Molekula palmitata je amfipatična, kar pomeni da je en konec topen v vodi, drugi pa v maščobi. Ta lastnost mu omogoča, da pride v celične membrane in jih ščiti pred oksidacijo. Teoretično in praktično je bilo to dokazano samo in-vitro v laboratoriju, v praksi pa naj bi askorbil palmitat po oralnem zaužitju v črevesju razpadel še preden se absorbira, tako da zaščita celičnih membran odpade (za to je še vedno treba jemati v maščobi topne antioksidante, kot je vitamin E - predvsem naj bi bili učinkoviti tokoferili).


 
Maxximum Adapt