Fitnes kuharica e-novice

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Boosterji pred vadbo

  • avtor: Gašper Grom
  • 12.11.2013

Če redno trenirate z utežmi, jih zagotovo že poznate. Prava eksplozija energije, več vzdržljivosti, več moči in boljši fokus med treningom so le nekateri izmed sloganov, ki jih pogosto zasledimo na embalaži. Govorim o prehranskih dopolnilih, ki jih uporabljamo pred vadbo, bolj znanimi pod imenom »pre-workout boosterji« ali na kratko boosterji.

Aktivne sestavine boosterjev v glavni meri vplivajo na tvorbo dušikovega oksida (NO) in s tem na širjenje žil (boljši pretok krvi), ATP energije in snovi, ki pomagajo pri hitrejši regeneraciji. Nekateri izmed njih imajo dodane tudi antioksidante (vitamin E, vitamin C), ki telo branijo pred prostimi radikali in nezaželenimi učinki naporne vadbe. V članku bomo tokrat pobližje spoznali, katere so njihove najbolj pogoste sestavine in kakšne učinke prinašajo s seboj.

Kofein

Kofein je najpogosteje uporabljeno poživilo. Najdemo ga v kavi, čaju, čokoladi in nekaterih energijskih pijačah. Seveda je na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil – kapsul, tablet, praškov ali v tekoči obliki. Kofein ugodno vpliva na povečanje vzdržljivosti pri dolgotrajni fizični vadbi, prav tako lahko pomaga pri krajši, visokointenzivni vadbi. Njegov učinek se kaže tudi v boljšem pomnjenju, zbranosti in zmanjšani občutljivosti na bolečino. V kombinaciji z L-karnitinom spodbuja izločanje maščobnih kislin iz maščobnih celic in s tem pomaga pri izgorevanju odvečne telesne maščobe.

Kreatin

Kreatin je snov, ki jo najdemo v naših skeletnih mišicah. Nahaja se tudi v hrani, ki jo uživamo. Najboljši vir kreatina je rdeče meso in v določeni meri nekatere vrste rib. Njegova najbolj znana funkcija je zagotavljanje energije za mišično delo – tvorba kreatin fosfata, potrebnega za tvorbo ATP energije, kar lahko vodi do povečanja moči in mišične mase. Druga pomembna funkcija je zadrževanje vode v mišici, kar pomeni, boljšo hidracijo mišice in spodbujanje rasti mišične mase. Nekoliko manj znano je, da kreatin vpliva tudi na podaljšanje in izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje možganskih in telesnih funkcij in s tem na ohranjanje splošnega zdravja.

Tavrin

Tavrin spada med neesencialne aminokisline. V visokih koncentracijah se nahaja v naših mišicah, možganih, srcu in krvi. Najdemo ga tudi v hrani, največ ga je v jajčnih beljakovinah, mlečnih izdelkih, mesu in ribah. Tavrin sodeluje pri številnih bioloških funkcijah in procesih. Njegove glavne funkcije so izboljšanje absorpcije in prebave maščobnih kislin, povečanje volumna celice, antioksidativno delovanje, protivnetno delovanje, uravnavanje ravnovesja mineralov in elektrolitov v mišici ter izboljšanje delovanje srca.

Arginin

Arginin spada med pogojno esencialne aminokisline, kar pomeni, da ga ni nujno potrebno zaužiti s hrano. V večjih količinah se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora: mlečnih izdelkih, perutnini, rdečem mesu in ribah. Arginin ugodno vpliva na izgradnjo mišične mase, povečuje vzdržljivost in tudi zmerno poveča tvorbo rastnega hormona, ki pospešuje regeneracijo in porabo maščob za energijo. Arginin je povezan tudi s tvorbo dušikovega oksida. Slednji vpliva na širjenje žil, zaradi česar je izboljšan pretok krvi v mišice, s tem pa tudi dotok hranil in učinkovito čiščenje odpadnih snovi.

Odprodaja 2020

Beta-alanin

Nekoč nepoznana aminokislina zadnja leta pridobiva status enega najbolj zaželenih prehranskih dodatkov. Beta-alanin spada med neesencialne aminokisline, njegov naravni vir pa je hrana, bogata z beljakovinami. Naše telo ga v manjših količinah sintetizira v jetrih.

Beta-alanin v kombinaciji s histidinom tvori dipeptid karnozin. Količina proizvedenega karnozina je neposredno odvisna od količine beta-alanina, saj je histidina v telesu že v osnovi dovolj, zato je dodatni vnos beta-alanina več kot priporočljiv. Karnozin lahko nato na različne načine pripomore k izboljšanju vadbe, njegova ključna vloga pa je uravnavanje pH vrednosti v mišicah in s tem podaljšanje njihove delovne sposobnosti.

Citrulin malat

Citrulin malat je ena izmed treh aminokislin, ki sodelujejo v ciklusu sečnine – skupini biokemičnih reakcij, v katerih se razpadni produkti pretvorijo v sečnino. Igra pomembno vlogo pri tvorbi ATP energije, krepi imunski sistem in se pretvori v L-arginin, s čimer regulira proizvodnjo dušikovega oksida (NO) in čiščenje amonijaka. Amonijak se pospešeno tvori med vadbo in lahko poškoduje naše celice. Končni rezultat uživanja citrulina je izboljšana vzdržljivost, hitrejša regeneracija in manj bolečin v mišicah.

Vitamina E in C

Vitamina E in C spadata med najmočnejše antioksidante. Vitamin E najdemo predvsem v oreških, pšeničnih kalčkih, sončničnih semenih in olju ter avokadu. Označuje skupino lipofilnih spojin, med katere spadajo tokoferoli in tokotrienoli. Tokoferoli so v naši prehrani zelo razširjeni, vendar žal ne v njihovi biološko najbolj aktivni obliki D-alfa tokoferolu. Njegova glavna funkcija je zaščita celičnih membran pred oksidacijo.

Vitamin C oziroma askorbinska kislina je eden izmed najbolj znanih in razširjenih vitaminov. Večina živih bitij ga je sposobno tvoriti sama, medtem ko je človek to sposobnost skozi evolucijo izgubil. Njegova glavna naloga je boj proti prostim radikalom, ki nastajajo med intenzivno vadbo, sodeluje pa tudi pri številnih drugih telesnih funkcijah. Največ vitamina C najdemo v aceroli, kiviju, brokoliju, jagodah, pomarančah in številnih drugih živilih.

Za konec

Preworkout boosterji lahko izboljšajo intenziteto treningov, povečajo mišično moč in prispevajo k izgradnji mišične mase. Preden se odločite uvrstiti boosterje v svoj seznam prehranskih dopolnil priporočam, da se predhodno poučite o njihovih sestavinah. Stimulansi, ki jih vsebujejo, lahko pri posameznikih, ki so občutljivi na njihove učinke, povzročijo občutek nemira, vrtoglavico in nespečnost. Za optimalni učinek je lahko velikokrat manj bolje.


 
Bemumast 3 - Imate jajca?