Mind Muscle Booster

Izšla je devetnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Fit živilo: Ajda

  • avtor: Staša Grom
  • 06.10.2014

Zrna ajde so priljubljena sestavina v številnih slovenskih jedeh. Ajda ne spada med žita, kot marsikdo misli, temveč med dresnovke in je sorodnica rabarbare in špinače. Izvira s Kitajske, od koder se je kasneje razširila tudi v Evropo, največja pridelovalka je Rusija.

Glede na njen prehranski pomen in obliko socvetja jo kljub temu uvrščamo med žita, tudi njena hranilna vrednost je podobna žitom. Iz ajde pridobivamo kašo, moko, zdrob in kosmiče. Poznamo tudi ajdov med, ki ga poznavalci štejejo med bolj zdravilne vrste.

Ajda se je pri nas pojavila v 15. stoletju in se razširila po slovenskih pokrajinah. Kasneje se je zaradi širjenja pšenice pričela umikati v ozadje, v zadnjih letih pa zanimanje zanjo ponovno narašča. Ajdova zrna so zanimive piramidaste oblike, ki ni podobna nobeni izmed oblik semen žit. Obdana so z vlakninsko luščino in vsebujejo veliko vodotopnih vlaknin. Pod ovojem je beljakovinska plast, v notranjosti pa predvsem škrob, in sicer t. i. odporni škrob. V kalčku se poleg beljakovin in maščob skrivajo še minerali kalij, kalcij, železo, magnezij, cink, baker, selen ter vitamini B1, B6 in E. Seme ajde vsebuje okoli 11 odstotkov beljakovin, njihova biološka vrednost (izkoristek v telesu) pa je v primerjavi z beljakovinami iz žit višja.

Ajda je brez glutena

Ajda je lahko prebavljiva, zato je še posebej priporočljiva za otroke in oslabele ljudi. Ne vsebuje glutena, zato je lahko sestavni del prehrane bolnikov s celiakijo, predstavlja namreč alternativo žitom. Vseeno je potrebna previdnost, saj ajdo pogosto meljejo v istih obratih kot žita z glutenom, zato lahko pride do kontaminiranosti.

Hranilna vrednost (100 g)

Energijska vrednost

1400 kJ (330 kcal)

Maščobe

2,1 g

Ogljikovi hidrati

67,5 g

od tega sladkorji

1 g

Beljakovine

10,3 g

Prehranske vlaknine

7,5 g

Zdravilne lastnosti

Največ zdravilnih lastnosti ajde gre pripisati vsebnosti flavonoida rutina (rutozida), ki ga ni mogoče najti v žitih. Sveža ajda ga ima predvsem v listih in cvetovih, poleg njega pa vsebuje tudi flavonoid kvercetin, ki je sicer značilen za čebulo. Flavonoidi spadajo med antioksidante, ki so znani po ugodnih učinkih na ožilje, saj varujejo celice pred poškodbami. Rutin krepi stene krvnih žil, deluje protibakterijsko, znižuje krvni tlak in povečuje mikrocirkulacijo (pretok krvi v kapilarah). To ugodno vpliva na preprečevanje edemov in izboljšuje vensko popuščanje (krčne žile), prav tako se ugodni učinki kažejo pri hemoroidih, krvavitvah iz dlesni in nosu, revmatičnih obolenjih in artritisu. Tako se mladi in posušeni ajdovi listi in cvetovi že dolgo uporabljajo za pripravo zdravilnega čaja, obstajajo pa tudi prehranska dopolnila z rutinom. Vendar pa so zdravilni učinki ajde zaradi nakupovanja slabih križancev večinoma izgubljeni in značilni le za stare sorte.

Opozorila

Posebnih opozoril glede stranskih učinkov ni. Lahko se pojavi alergija na ajdo, vendar ne na zel, temveč na ajdovo moko in izdelke iz nje. Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže, mlade rastlinice, kar lahko zaradi vsebnosti pigmenta fagopirina povzroči občutljivost na svetlobo (fagopirizem). Pojav je podoben hipericizmu, ki ga povzroča hipericin v šentjanževki. Ker je fagopirin zelo slabo topen v vodi, uporaba vodnih izvlečkov ne predstavlja tveganja.

Ajda v kuhinji

Ajda ima značilen okus in je v zdravi prehrani zelo priljubljena. Ajdova zrna se največkrat uporabljajo kot ajdova kaša ali so zmleta v ajdovo moko. To se samo po sebi težko uporablja za peko, saj se ne drži skupaj, zato jo ponavadi mešamo z drugimi mokami. Poleg vsem dobro znane ajdove kaše z jurčki so priljubljene jedi iz ajde pri nas predvsem ajdovi žganci in ajdov kruh, pogosto pa se iz ajdove moke pripravljajo tudi štruklji, rezanci in palačinke. Ajdovo kašo uživamo kot prilogo ali kot samostojno jed, odlično nadomesti riž, pogosto se jo uporabi tudi v narastkih. Lahko jo dodamo tudi v juho ali solato.

Recept: Ajdova solata

Sestavine za 2 osebi:

100 g ajdove kaše
3 žlice vložene koruze
3 žlice fižola
1 paprika
4 rdeče redkvice
1 korenček
bučno olje
sol

Priprava:

Ajdovo kašo speremo, dolijemo vodo (vode mora biti približno dvakrat več, kot je ajdove kaše) in rahlo solimo. Kuhamo, dokler voda ne izpari, in ohladimo. Kaši primešamo koruzo in fižol, solimo in začinimo z bučnim oljem. Mešanico naložimo na krožnik, dodamo na rezine narezano papriko in redkvice ter okrasimo s korenčkovimi trakovi (pomagamo si z lupilnikom krompirja). Po želji dodamo še malo bučnega olja.


 
Sukrin