Maxximum Adapt

Izšla je devetnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Ginkgo biloba

  • avtor: Uroš Sobočan
  • 16.01.2014

Ginkgo biloba spada med prave žive fosile – je eno najstarejših živih drevesnih vrst, ki se je v zadnjih 200 milijonih let le malo spremenilo. Kot zdravilo ga v kitajski medicini poznajo že stoletja, zadnja leta pa je postal eno izmed najbolj priljubljenih in prodajanih zdravilnih zelišč. Je eno izmed najvarnejših snovi, saj je bil v zadnjih nekaj desetih letih tema številnih znanstvenih raziskav.

 
Vir: Wikipedija

Najstarejše drevo

Ginkgo biloba je drevo, ki lahko živi kar 1000 let, zraste do višine več kot 35 metrov, njegova domovina pa je Kitajska. Njegove ostanke so našli v več kot 200 milijonov let starih fosilnih ostankih, kar pomeni, da je ta rastlina obstajala že v času, ko so na zemlji še kraljevali dinozavri.

V divjini ginkga žal ne boste več našli, a ga kljub temu uspešno gojijo še naprej. Ker je precej odporna in trpežna rastlina, jo velikokrat uporabijo kot parkovno drevo. Ima kratke veje z zelenimi listi pahljačaste oblike. Vsako leto obrodi neužitne plodove, ki oddajajo neprijeten vonj. Sadež, ki ga zaradi oblike in barve imenujejo srebrna marelica, vsebuje semena, ki so lahko strupena.

Čeprav v tradicionalni kitajski medicini že tisoče let kot zdravilo uporabljajo tako semena kot liste, se je moderna medicina osredotočila na blagodejne učinke standardiziranega, močno skoncentriranega izvlečka, ki ga pridobivajo iz posušenih zelenih listov.

 Vir: Wikipedija

Izvleček in njegovo delovanje

Znanstveniki so v ginkgu odkrili več kot 40 različnih komponent, vendar bi naj le dve od teh imeli zdravilni učinek: flavonoidi in terpeni. Zgoraj omenjeni standardizirani izvleček ginkga, ki se uporablja pri terapijah, vsebuje 24 odstotkov ginkgo flavonov glikozidov in 6 odstotkov tenpenoidov. Ginkolne kisline, ki so pogosti vzrok za alergene reakcije, pri proizvodnji rastlinskih zdravilnih pripravkov večinoma odstranijo.

Številne študije raziskujejo učinkovanje flavonoidov in terpenov. Mehanizem delovanja še ni popolnoma jasen, najverjetneje gre za kompleksno večplastno delovanje. Glavni učinki, ki jih znanstveniki pripisujejo izvlečku ginka, so: zaščita živčevja, srčne mišice in krvnih žil, zaviranje vnetnih procesov, povečanje pretoka krvi zaradi širjenja žil, povečanje proizvodnje ATP, vpliv na živčne prenašalce in močno antioksidativno delovanje.

Uporaba

V ljudski medicini se ginkgo uporablja pri odpravljanju glavobola, migren, srčne aritmije, astme, predmenstrualnih težav, diareji, itd. Ker je njegovo delovanje uspešno podprto s številnimi raziskavami, ga zelo uspešno uporabljajo tudi v sodobni medicini.

Zdravila iz ginkga so uspešna pri:

  • Demenci in alzheimerjevi bolezni. Sprva so znanstveniki mislili, da je njegov učinek pri vplivu na demenco zaradi povečanja pretoka krvi v možganih, zadnje študije pa namigujejo, da naj bi imel pomemben vpliv tudi na obrambo živčnih celic, poškodovanih zaradi alzheimerjeve bolezni. Izvleček ginkga bi naj tako izboljšal kognitivne funkcije, socialno vedenje in zmanjšal pojavnost depresije.
  • Izboljšanju miselnih procesov. S starostjo naši miselni procesi počasi upadajo. Uživanje izvlečka ginkga bi naj pri nekaterih starejših bolnikih izboljšalo miselne sposobnosti in zaviralo izgubo spomina zaradi starosti. Njegovi pozitivni učinki so opazni tudi pri mlajših ljudeh. Uživanje ginkga naj bi pri njih rahlo izboljšalo spomin in hitrost miselnih procesov.
  • Tesnobi. Ena izmed študij je pokazala, da bi naj uživanje izvlečka ginkga pomagalo pri preprečevanju tesnobe. Pri ljudeh z generalizirano anksiozno motnjo in motnjo prilagajanja, ki so uživali izvleček ginkga, je bilo opaženih manj tesnobnih simptomov, kot pri tistih, ki so uživali placebo.
  • Lajšanju predmenstrualnega sindroma (PMS). Dve študiji sta ugotovili, da naj bi izvleček ginkga pomagal omiliti predmenstrualni sindrom. Ženske so začele uživati izvleček 16. dan svojega menstrualnega cikla in ga prenehale jemati po 5. dneh novega cikla. Kasneje so terapijo uživanja ponovile.

[oglas]

Uživanje in stranski učinki

Izvleček iz listov ginkga spada med varne naravne snovi. Dnevni odmerki v kliničnih študijah na ljudeh so se gibali med 120 in 240 mg, na živalih pa tudi do 100 mg na kilogram telesne teže. Stranski učinki niso pogosto opazni, le pri občutljivih ljudeh lahko uživanje povzroči želodčne težave, glavobol, omotico, zaprtje, povečan srčni utrip in alergijske reakcije na koži.

Izogibali naj bi se praženim semenom. Če pojeste več kot 10 praženih semen na dan, tvegate težave z dihanjem, šibak srčni utrip, krče in izgubo zavesti. Sveža semena naj bi bila strupena, njihovo uživanje lahko povzroči epileptični napad ali smrt.

Redna uporaba ginkga lahko pri zelo občutljivih posameznikih ali tistih, ki sočasno jemljejo druga zdravila (npr. protivnetna protibolečinska zdravila, kot je aspirin), povzroči krvavitve v očesu ali podaljša čas strjevanja krvi. V primeru kakršnega koli obolenja, (sploh pri nagnjenosti h krvavitvam), jemanja zdravil (sploh pri uživanju antikoagulantov ali zdravil za zmanjšanje števila krvnih ploščic), nosečnosti ali dojenja se je pred uživanjem ginkga potrebno posvetovati z zdravnikom.

Za konec

Zdrav način življenja, gibanje, počitek in pravilna prehrana igrajo pomembno vlogo pri dobrem počutju, zbranosti in miselnih sposobnostih. Z izvlečkom ginkga bilobe lahko morda na to še dodatno vplivamo.

Bemumast 3 - Imate jajca?