Maxx Burner

Izšla je devetnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Intervju: Edo Latič

  • avtor: Gašper Grom
  • 05.11.2012

Edin Latič je dokaz, kaj nekdo lahko doseže z močno voljo, vztrajnostjo, zaupanjem vase in trdim delom. Atlet, ki se je začel s kickboksom ukvarjati šele pri petindvajsetih letih, se je na poti do uspeha srečal z mnogimi strokovnjaki, ki so menili, da je prestar, da je bolje, če opusti resno ukvarjanje s tem športom.

A jih je Edo s svojimi dosežki prepričal o nasprotnem. Nekatere izmed večjih lovorik so drugo mesto na evropskem prvenstvu na Portugalskem leta 2008, prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Avstriji leta 2009, prvo mesto na mednarodnem turnirju Adidas Cup v Nemčiji leta 2010, prvo mesto na turnirju četverice po profesionalnih pravilih K1 v Belgiji leta 2011. Njegov delovni dan se pogosto začne zelo zgodaj, tudi ob 4.30. Bi radi izvedeli, kako ga preživi ta talentirani borec v ringu in zunaj njega?

Kako poteka tvoj običajni dan?

V času priprav se dan razdeli na dva treninga, in sicer jutranji trening, ki je sestavljen iz teka ter vaj za moč in eksplozivnost, in večerni trening, pri katerem se izpopolnjujeta tehnika in sparira. Seveda so obvezni treningi v fitnesu, kjer treniramo določene skupine mišic, ki so pomembnejše pri kickboksingu. Za uspešnim tekmovalcem po navadi stoji ekipa vsaj dveh trenerjev, ki skrbita za različna področja priprav.

Kakšen je tvoj trening, treniraš v fitnesu?

Trening po navadi začnem s tekom ali kolebnico, čas in intenzivnost pa se skozi priprave spreminjata. Za tem sledi raztezanje, ki je zelo pomembno za preprečitev poškodb sklepov in mišic. Sledi shadowboksing (borba z namišljenim nasprotnikom), ki je prav tako zelo pomemben del treninga, saj sočasno telo segrejemo na delovno temperaturo, treniramo tehniko udarcev in gibanja ter se pripravimo na delo s trenerjem. Delo s trenerjem obsega delo na fokuserjih, pri čemer treniramo tehniko udarcev z različnimi kombinacijami ali povečujemo moč in vzdržljivost z intenzivnejšimi in močnejšimi serijami udarcev. Fitnes uporabljam kot dopolnilo treninga in je pomemben dejavnik pri treningu borilnih veščin.

Kako pomembna je za vrhunskega športnika zdrava prehrana?

Prehrana je gonilo treninga, saj s praznim rezervorjem ne morete poganjati motorja. V času priprav in regeneracije je zelo pomemben urejen in kakovosten jedilnik, h kateremu seveda spadajo tudi dodatki k prehrani, ki pomagajo pri preprečitvi izčrpanosti in poškodb mišic, ki sta poglavitna razloga pretreniranosti. Sam uporabljam whey, maxx kreatin, maxx glutamin, minerale, vitamine, l-karnitin, seveda pa so tu tudi okusne beljakovinske čokolade, ki zapolnijo vrzel v dneh, ko za pravi obrok ni časa. Občasno dodam k prehrani fit burnerje ali maxx buster, ki naredi dneve, ko je telo izčrpano, znosnejše, saj mi pomaga kakovostno opraviti trening, kljub utrujenosti.

Poleg polnovredne prehrane, kako še poskrbiš za regeneracijo in zdravje telesa ter sprostitev po napornem treningu?

Zelo pomembna sta počitek in spanje, vsaj osem ur je potrebnih, da telo obnovi zaloge. Drugače pa izkoristim savno, bazen, sprehode po naravi. Predvsem je pomembno, da vsak dela to, kar ga ne obremenjuje in pri tem uživa. Pomembno je, da se obkroži s pozitivno energijo in ljudmi, ki jo imajo. Negativnih ljudi se izogibam.

Kaj je tisto nekaj, kar te vsak dan motivira, da vztrajaš pri borilnih veščinah in napornem treningu?

Borilne veščine so sestavni del življenja, ne gre le za šport, ampak za celostno podobo, ki jo gradi posameznik. O treningu ne razmišljam kot o obveznosti, ampak je to nekaj, s čimer živim. Ne predstavljam si življenja brez treninga, saj bi mi nekaj manjkalo in nikoli ne bi bil srečen. Tudi v tem športu so vzponi in padci, zmage in porazi. Pomembno je, da veš, kaj delaš, imaš načrt in premaguješ vsakodnevne ovire. Življenje je borba in obratno.

Kaj misliš o domači sceni borilnega športa?

Domača scena je predvsem zanimiva. Na eni strani imamo nekaj talentov, ki še pridejo, in nekaj namišljenih zvezdnikov, ki pa to niso, vsaj na mednarodni ravni ne. Vse skupaj je skoncentrirano na eno organizacijo, ki pa upam, da kmalu ne bo edina, saj brez konkurence ne bo razvoja in borci bodo morali za svojo promocijo sprejemati borbe, kljub izjemno nizkim plačilom. Pri tem bi izpostavil slovensko kicboksing zvezo, za katero tekmujem 13 let in smo člani organizacije Wako in Wako pro, ki je ena izmed vodilnih v svetu borilnih veščin. Mislim, da bi morali na področju zveze narediti več glede organizacije profesionalnih borb v sklopu državnih ali posameznih turnirjev. Imamo nekaj zelo kakovostnih borcev, ki lahko posegajo po najvišjih mestih v svetovnem merilu.

Ali imajo borilni športi prihodnost v Sloveniji?

Absolutno! Odstraniti je treba predvsem nestrokovnost, kar se kaže na številu klubov. Vsak lahko odpre klub in tam uči neko borilno veščino brez trenerske licence, nekega predznanja in splošnih osnov delovanja človeškega telesa. Samooklicani strokovnjaki zapravijo veliko talentov, ki bi lahko s pravilnim pristopom k treningu naredili veliko kariero v borilnem športu. Sam imam klub (Kickboxing klub SPIRIT) v Grosuplju, trenersko licenco matične zveze in predvsem rezultate, ki so odsev pravilnega in sistematičnega dela v klubu. Letos je pet tekmovalcev članov slovenske kicboksing reprezentance, imamo mladinskega evropskega prvaka, več državnih in mednarodnih prvakov.

Se kdaj znajdeš pred oviro, ko bi najraje odnehal? Kako takrat premagaš občutek nemoči in greš naprej? Kakšen nasvet?

Seveda se, sem samo človek in ovir in težav ne manjka ... Poudariti moram, da uspeti v športu brez podpore družine skoraj ni mogoče. Podpora doma je pomembna, ker lahko poveš, kaj te teži, razkriješ svoje strahove in dvome. Spodbudne besede so dobrodošle, saj delujejo podobno kot spodbujevalec, zbereš se in greš naprej. Posebno težko je, ko izgubiš tekmo po sumljivi odločitvi sodnikov, takrat je potrebnega več časa za regeneracijo v psihološkem smislu. Izgubiti pošteno ni sramota, nasprotniku čestitaš in se še bolj vneto posvetiš treningu ali spremeniš način treniranja, drugače pa je, ko veš, da poraz ni rezultat slabega dela ali napak, ampak sodniških odločitev. Tu bi izpostavil še svojega dolgoletnega prijatelja znanega kot Pero Car (Petar Božović), ki mi vrsto let pomaga pri športni karieri. Ima veliko zaslug, da rokavic nisem obesil na klin, je pripravljen pomagati na vseh področjih in je človek, na katerega se lahko zanesem. Zanimivost je ta, da sva nekoč skupaj prišla na državno tekmo, imela borbo in se skupaj odpeljala domov. Drugače pa je sokrivec za nastanek vzdevka Iron Dragon, Milan Krušič iz skupine Lene kosti pa mi je posvetil pesem, s katero danes vstopam v ring – Iron Dragon! Moj nasvet je: obkrožite se s pravimi prijatelji in uživajte v življenju.

Najljubša misel: No pain – no game!

Rezultati:

2011, zmagovalec turnirja pro K1 v četvericah (Belgija)
2010, 1. mesto na mednarodnem turnirju Adidas Cup (Nemčija)
2009, 1. mesto na mednarodnem turnirju Czech Open (Češka)
2009, 1. mesto na mednarodnem turnirju Golden Glove (Italja)
2009, 1. mesto na svetovnem prvenstvu (Avstrija)
2008, 2. mesto na evropskem prvenstvu (Portugalska)
2008, 1. mesto na mednarodnem turnirju Italy open (Italija)
2008, 1. mesto v svetovnem pokalu (Madžarska)
2007, 2. mesto v svetovnem pokalu (Italija)
2007, 1. SP v Avstriji 
11-kratni zaporedni državi prvak
srebrni znak Olimpijskega komiteja Slovenije
bronasti znak Olimpijskega komiteja Slovenije


 
Stašina Fit kuhinja