Kljub temu (ali morda prav zaradi tega), da sem doma v
športu, kakor se to že neumno sliši, ne bom nekaterih stvari nikoli razumel, pa
naj se trudim, kolikor hočem. Ne bom npr. razumel matematičnih izpeljav v
splošni teoriji relativnosti, ne bom razumel večine tipičnega angleškega
humorja, ne bom razumel, uh, ženskega spola itd.
In ne bom razumel pomanjkanja, ali raje kar odsotnosti,
samokritičnosti in racionalnosti nekaterih športnikov in trenerjev.
Vsak, ki se ukvarja s športom ali rekreacijo, ima na tem področju želje in
cilje. To je popolnoma samoumevno; vsa dejanja se napajajo iz teh dveh goriv.
Če človeka vprašaš, zakaj je nekaj storil oz., da ne bo časovnega zamika, ki
lahko marsikaj izkrivi, zakaj to počne, bo navedel razlog. Brez izjeme. Tudi
najbolj neumen razlog – 'Ker se mi zdi to pravilno' – je še vedno razlog.
Nazaj k športu. Ljudje, ki pretegujejo svoja telesca na ta ali oni način, imajo
dva osnovna cilja, dva razloga za miganje:
-izboljšati telesne sposobnosti in
-preprečiti upadanje telesnih sposobnosti
Vendar pa sta to, še enkrat, samo osnovna cilja. Nihče ne bo na vprašanje
'Zakaj treniraš?', odgovoril 'Ker hočem izboljšati svoje telesne sposobnosti'.
Rekel bo 'Ker želim na 100m teči pod 10,20s' ali pa 'Ker želim imeti 110kg
telesne teže in 5% maščobe'. Posamezniki imajo individualne, bolj ali manj
specifične cilje... do katerih želijo priti... z dejanji... z načinom
življenja... s treningom... kjer pa se vse ustavi, postane motno kot kakšen
preklet Koseški bajer, crknjene ribe, depresivne žabe... do fundamenta zgrešeni
programi, fiksne ideje o nekih neobstoječih principih, miti in legende, sranje
na kvadrat, ki mu vladajo osebki brez osnove, nekritični in neracionalni, z
vizijo a brez temeljnega znanja, športniki s cilji, željami a brez motivacije,
sposobnosti zajemanja celotne slike, ki kar kriči, da je vse skupaj brcanje v
temo, zapravljanje časa, ki je vsem zelo skopo odmerjen... še posebej v
tekmovalnem športu. Govorim o gospodarjih prstanov.
To so športniki, ki želijo – in imajo za to primerne telesne lastnosti – na
100m teči pod 10,20 sekunde, a je njihov program treninga, v katerega slepo
verjamejo in se o njem ne sprašujejo, smrdljiva brozga med srednjeprogaškim in
šprinterskim treningom, to so trenerji, ki želijo, da bi njihovi varovanci na
100m tekli pod 10,20, a so zataknjeni v času in svoji vsevednosti, kar se
odraža v smrdljivih brozgah, ki jih kuhajo...
...to so powerlifterji, ki želijo dvigniti 250kg bench pressa, niso pa pripravljeni
prebrati niti lista literature o treningu in prehrani...
...to so bodybuilderji, ki izgovore za svoje neuspehe iščejo v 'slabi genetiki'
in 'pomanjkanju denarja'...
...to so bodybuilderji, ki brez poznavanja osnov treninga in prehrane, posegajo
po čudežnih tabletah...
...to so inštruktorji fitnesa, ki nekomu, ki želi shujšati, predpišejo 6-8 ur
aerobne vadbe tedensko, hkrati pa mu napišejo 'zdravo dieto' z 20% maščobe, 20%
beljakovin in 60% ogljikovih hidratov...
...to so športniki, ki se pritožujejo, da že nekaj let ne napredujejo, pozorno
oko pa jih lahko vsak petek in soboto zvečer zasledi v kakšnem zakajenem lokalu
v mestu z vsaj tremi promili alkohola v krvi...
...to so nadebudni bodybuilderji, ki brez kritičnosti in racionalne presoje
sledijo nasvetom 'gurujev'...
...bodybuilderji, ki zaradi lastne nerazgledanosti trenirajo le trikrat na
teden, saj jim je nekdo rekel, da se bodo v primeru večjega števila treningov,
pretrenirali...
...športniki, ki po svetu hodijo z zaprtimi očmi in zamašenimi ušesi, popolnoma
nedostopni za kakršnekoli razumske debate, ujeti v lasten svet prepričanosti,
temelječi na mnenjih, na mitih in legendah...
...člani fitnes klubov, ki imajo željo izoblikovati svoje telo a ne vedo, da
govorjenje na treningu ni dovolj...
...športniki, ki trdijo, da jih bodo 'uteži upočasnile' in 'zakrčile'...
...športniki, ki ogromno vlagajo v trening, prehranjujejo pa se v restavracijah
s hitro prehrano...
...športniki, ki ogromno vlagajo v načrtovanje prehrane, trening pa jemljejo
kot nujno zlo...
...športniki, ki zatrjujejo, da imajo odličen prgram treninga in prehrane in
hkrati jamrajo, da ne napredujejo...
...vase zagledani trenerji, ki na veliko razsipajo svoje modrosti kljub temu,
da so le na pol pismeni in imajo s treningom približno toliko izkušenj kot
povprečna Uršulinka s spolnimi odnosi...
...junci, ki jesen, zimo in pomlad preždijo za šanki v nočnih klubih, mesec
pred poletjem napolnijo fitnese in si kupijo škatlo proteinov, mislijo da bodo
do poletja najmanj Ramboti, a vse kar naredijo v fitnesu je gneča, od proteinov
pa si prislužijo le nemarno prdenje...
...dečve, ki jeseni, pozimi in spomladi papcajo čokolado in ocvrt krompirček,
mesec pred poletjem pa prenehajo jesti, pijejo samo vodo ali javorov sirup, se
vpišejo v fitnes in tam dan za dnem kolesarijo, stepajo in se uteži izogibajo
na nekaj metrov, da se jih slučajno ne bi prijela kakšna mišica...
...nogometaši, ki kondicijski trening zamenjujeo za osnovnošolsko podaljšano
bivanje in njihovi trenerji, ki so na trening prišli spotoma, med premikom od
enega do drugega lokala. Ko jih človek zagleda ga prime, da bi vzkliknil: »Boh
dej,primadone! Kako kaj vaše šminke? Ste danes že bile pri frizerju?«
To so gospodarji prstanov. Prstanov, tistih majhnih uteži, ki jih lahko spraviš
v žep, ne da bi ti hlače potegnilo proti kolenom. To je njihov način. Njihov
svet. V njem so vladarji, visoko nad menoj, visoko nad Gromom, upam, da tudi
visoko nad vami. To je svet izven mojega, našega, dojemanja. Enostavno ne
delujemo po teh zapletenih formulah. Naša enačba je preprostejša: Postavi si
REALEN cilj, ugotovi, kaj je potrebno storiti, da prideš do tega cilja in nato
to stori. Brez izgovorov. Brez laganja samemu sebi. Besede kot 'Uh, tole je pa
zajebano' in 'Vse me boli. Slabo se počutim.' prepusti gospodarjem prstanov.
Oni ne vedo, kakšno moč imajo misli. Ne vedo, da zaradi negativnih misli
avtomatično, kot da je tudi ta formula nekje zapisana, postaneš looser, zguba.
Misliš, da ne moreš dvigniti določene teže – ne boš je dvignil. Misliš, da si močan,
jeklen, da lahko storiš vse kar si zamisliš in imaš to pod kontrolo – si
zmagovalec, čeprav morda nisi premagal 100 sotekmovalcev; premagal si sebe,
preskočil meje, ki so te ovirale. In pred seboj zagledaš novo mejo, nov cilj,
novo možnost, da postaneš zmagovalec.
Vse je v glavi. Mi to vemo. Jaz vem. Zato me lahko razumete, da me nemalo
zaskrbi, ko moje dekle prične mrmrati besedilo hrvaške pesmi, ki gre nekako
takole:
»Ide mi, u životu ide mi. Ali mi fali ono malo ljubavi...«
Govorim o izzivih
In stavek iz prvega odstavka se sedaj prične s 'Poizkusil bom razumeti...'.
|
