Francozi so po vsem svetu poznani kot veliki gurmani, ki pri pripravi svojih jedi ne varčujejo z maščobo. Povprečen Francoz je v letu 2002 dnevno zaužil kar 108 g maščobe živalskega izvora, v primerjavi s povprečnim Američanom, ki je zaužil »le« 72 g na dan. Francozi zaužijejo 4-krat več masla, 60 % več sira in 3-krat več svinine kot Američani, pa vendar so pri njih srčno-žilna obolenja veliko redkejši pojav kot pri Američanih. To imenujemo tudi francoski paradoks. Mogoče pa se njihova skrivnost skriva prav v rdečem vinu.
Znanstveniki že dolgo vedo, da je zmerno uživanje rdečega vina povezano z zmanjševanjem tveganja za nastanek bolezni srca, v zadnjem času pa spoznavajo, da uživanje rdečega vina prinaša še druge prednosti za zdravje. Vas zanima, katere?
Dolgo in kvalitetno življenje
Raziskovalci iz Harvard Medical School in National Institute on Ageing so ugotovili, da resveratrol, antioksidant iz skupine polifenolov, ki ga najdemo tudi v rdečem vinu, lahko izniči posledice visokokalorične diete pri miših ter občutno podaljša njihovo življenjsko dobo.
Raziskovalci so skupino miši, moškega spola, stare 52 tednov (mišja srednja leta), razdelili v tri skupine. Prvo skupino so hranili z njihovo standardno prehrano, drugo skupino z visokomaščobno hrano (visokokalorična dieta, kjer je maščoba predstavljala kar 60 % kalorij), tretjo skupino prav tako z visokomaščobno hrano (visokokalorična dieta, kjer je maščoba predstavljala kar 60 % kalorij), poleg katere so dodajali še resveratrol. Pri starosti 60 tednov so znanstveniki opazili, da se je krivulja preživetja med drugo in tretjo skupino začela drastično razlikovati, saj so miši iz tretje skupine preživele miši iz druge skupine tudi za 3 do 4 mesece. Ko so miši dosegle starost 114 tednov, je že več kot 50 % miši iz druge skupine umrlo, medtem ko je umrlo samo 33 % predstavnikov tretje skupine.
Kot pričakovano, so se pri drugi skupini hitro pokazali prvi znaki diabetesa in močno povečana jetra, poleg tega pa so miši umirale veliko hitreje kot miši iz prve ali tretje skupine.
Miši iz tretje skupine so prejemale tolikšne odmerke resveratrola, kakršnih človek nikakor ne bi mogel doseči samo s pitjem vina – miši so prejemale 24 mg resveratrola na 1 kg telesne teže. Liter rdečega vina vsebuje 1,5 do 3 mg resveratrola. Človek, ki tehta 65 kg, bi moral popiti kar 750 do 1500 buteljk vina, da bi lahko zaužil ekvivalentno količino resveratrola, kakršno so prejemale miši. Resveratrol v tej skupini sicer ni preprečil pridobivanja odvečne telesne teže, je pa izboljšal senzibilnost na inzulin in presnovo glukoze, pripomogel k tvorbi več mitohondrijev, izboljšal motorične sposobnosti in podaljšal njihovo življenjsko dobo.
Raziskovalci upajo, da bodo lahko kmalu preverili, ali so spoznanja iz študije relevantna tudi za ljudi.
Še ena študija, ki nakazuje vpliv pitja rdečega vina na dolžino življenja. Študija, v kateri je sodelovalo 26 stoletnikov, je pokazala, da je večina od njih zmernih pivcev rdečega vina (manj kot 500 mL rdečega vina dnevno).
Bolezni srca in ožilja
Raziskovalci iz Velike Britanije so ugotovili, da polifenoli iz vina zmanjšujejo tvorbo beljakovine endotelin-1 (ET-1), ki ima najpomembnejšo vlogo pri razvoju bolezni srca. ET-1 povzroči oženje krvnih žili, zmanjšuje dotok kisika v srce ter je povezana s formacijo maščobnih oblog na stenah arterij.
Ugotovitve omenjenih raziskovalcev potrjujejo spoznanja predhodnih študij, ki predlagajo za zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni srca zmeren vnos rdečega vina. Prejšnje študije so se usmerile predvsem v antioksidativne lastnosti polifenolov, ta študija pa govori tudi o mehanizmih, preko katerih uživanje rdečega vina prinaša prednosti za zdravje.
Polifenoli, ki jih vsebuje rdeče vino, zavirajo delovanje beljakovine tirozin kinaze (skupina encimov), ki ima pomembno vlogo pri celični regulaciji. Na omenjeno beljakovino delujejo tako, da zavirajo tvorbo endotelina.
Raziskovalci so tudi preučili 23 vrst rdečih vin, 4 vrste belih vin, rose in grozdni sok. Ugotovili so, da Cabernet Savignon najbolj zmanjšuje tvorbo ET-1 na stenah arterij goveda. Ugotovili so, da je količina uničenih ET-1 paralelna s količino polifenolov, ki jih vsebuje rdeče vino. Testiranja z belim vinom in rosejem niso pokazala podobnih učinkov.
Rakava obolenja
Študije so pokazale, da bi naj pitje rdečega vina zmanjševalo tveganje za nastanek rakavih obolenj na pljučih, prsih, prostati in koži.
Študija, v kateri je sodelovalo 753 moških, diagnosticiranih z rakom prostate, in 703 zdravih moških (kontrolna skupina), je pokazala, da imajo moški, ki popijejo 1 kozarec rdečega vina dnevno, kar za 50 % manjše tveganje za nastanek raka na prostati.
Raziskovalci iz univerze Santiago de Compostela iz Španije so ugotovili, da kozarec rdečega vina dnevno zmanjšuje tveganje za nastanek pljučnega raka za 13 %.
Kako resveratrol lahko pripomore pri zaviranju nastanka rakavih obolenj?
Je antioksidant, zato lahko uniči škodljive proste radikale v telesu.
Zaradi svojih protivnetnih lastnosti onemogoči delovanje encimov, ki so prisotni pri tvorbi rakavega tkiva.
Zmanjšuje celično reprodukcijo, zato se zmanjša število celičnih delitev, ki bi lahko prispevale k celični rasti rakavega tkiva.
Lahko igra podobno vlogo kot estrogen - zmanjšuje raven testosterona, ki pospešuje rast rakavega tkiva.
Holesterol
V šesttedenski študiji je sodelovalo 45 žensk v menopavzi z visoko ravnijo holesterola. Naključno so bile razdeljene v tri skupine – ena skupina je dnevno popila 400 mL rdečega vina, druga 400 mL vode, tretja pa 400 mL dealkoholiziranega rdečega vina. Temu je sledilo štiritedensko izpiranje. Merjenje koncentracije lipidov, lipoproteinov, inzulina in glukoze na tešče je pokazalo, da se je v prvi skupini raven LDL (slabega) holesterola znižala za 8 %, raven HDL (dobrega) holesterola pa povišala za 17 %. Študija dokazuje, da rdeče vino pripomore k znižanju holesterola pri ljudeh, ki imajo visoko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Diabetes tipa 2
V eni izmed študij so bolnike z diabetesom tipa 2 razdelili v dve skupini. Prva skupina je dnevno zaužila 360 mL rdečega vina dnevno, druga skupina pa je služila kontroli. Po dveh tednih se je bolnikom iz prve skupine izboljšala disposal glukoze kar za 43 %, medtem ko v kontrolni skupini ni prišlo do sprememb.
Za konec še zanimivost
Študija, v kateri so primerjali ljudi, ki pijejo vino, in ljudi, ki pijejo pivo, ugotavlja, da so ljudje, ki preferirajo vino nad pivom, nasplošno pametnejši, bolj veseli in bolj uravnovešeni.
Skupini predstavnikov obeh skupin so izmerili tudi njihove inteligenčne kvociente. Ugotovili so, da povprečni IQ človeka, ki preferira vino, znaša 113,2, povprečen IQ človeka, ki preferira pivo, pa 95,2.
Ljudje, ki preferirajo vino, so veliko bolj uravnovešeni kot predstavniki druge skupine. Na primer ženske, ki raje posegajo po vinu, so veliko manj nevrotične in bolj odprte kot ženske, ki raje posegajo po pivu. Poleg tega so, glede na izsledke študije ljudje, ki raje pijejo pivo, bolj nagnjeni k zlorabi alkohola in drog ter bolj strastni kadilci.
Na zdravje!
