Narastišča mišic delimo na t.i. origo in insertio (izg. insercio). Origo je tisto narastišče, ki se pri gibu, ki ga ta mišica izvaja, ne premika, medtem ko se insertio premika proti origu.


Pri določenem gibu ponavadi sodeluje več mišic hkrati. Glede na sodelovanje lahko tako mišice razdelimo na:

- agoniste
Agonist za določen gib je tista mišica, ki lahko ta gib izvede sama, brez pomoči drugih mišic.

- antagoniste
Antagonist je mišica, ki izvaja obraten gib agonista.

- sinergiste
Sinergisti so mišice, ki pomagajo agonistu pri izvedbi giba.


Oblike mišic so različne in so odvisne od sledečih dejavnikov, ki so med seboj povezani:

- oblika, velikost in število kit
Če so mišična vlakna vzporedna od začetka do konca mišice govorimo o fuziformni in štirikotni mišici. Če sta dve ali tri fuziformni mišici na enem koncu združeni govorimo o bicepsu in tricepsu. Če je en konec mišice širok, drugi pa ozek govorimo o trikotni mišici. Če vlakna v mišici niso urejena v smeri krčenja potem govorimo o penatni mišici (unipenatna, bipenatna in multipenatna mišica).

- dolžina mišičnih vlaken in prečni presek mišice
Od dolžine mišičnih vlaken je odvisno, koliko se lahko mišica skrči. Daljša vlakna se bolj skrčijo. Po drugi strani pa je sila, ki jo mišica lahko razvije odvisna od prečnega preseka te mišice. Torej, če imamo dve mišici z istim volumnom a je ena daljša, potem se ta, ki je daljša lahko bolj skrči, druga, krajša, pa lahko razvije večjo silo.