Kot je bilo omenjeno že v prvem članku iz serije Gibalni
sistem, je sklep vsak stik dveh ali več kosti. Sklepe razdelimo na neprave in
prave – prvi gibanja ne dovoljujejo oz. je gibanje zelo omejeno (npr. sklepi v
medeničnem obroču), drugi pa imajo večji ali manjši obseg giba in so pomemben
element pri sposobnosti gibanja telesa.
V tem delu si bomo ogledali zgradbo treh pravih – sinovialnih sklepov in njim
pripadajočih obsklepnih struktur: komolca, ramenskega sklepa in kolena, na
hitro pa bomo obdelali tudi nekatere najznačilnejše poškodbe le teh.
Ramenski sklep
Ramenski sklep je stik nadlaktnice (humerus) in lopatice (skapula). Bolj
natačno: je stik glavice humerusa in podaljška oz. izraska skapule – glenoida.
Od tod tudi latinsko ime tega sklepa: gleno – humeralni sklep.
Glenoid obkroža obroč iz vezivnega hrustanca, imenovan labrum. Naloga le tega
je povečava sklepne vdolbine in s tem stabilizacija sklepa.
Glenoid in glavico humerusa povezujejo ligamenti, sklepna kapsula in kite
štirih mišic (supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subskapularis), ki
sestavljajo tako imenovano rotatorno manjšeto.
Kot že samo ime pove, je glavna naloga mišic rotatorne manjšete rotacija v
ramenskem sklepu. Zunajo rotacijo izvajata mišici infraspinatus in teres minor,
notranjo pa subskapularis in teres major. Poleg izvajanja rotacij pa imajo te
mišice , oz. njihove kite, pomembno vlogo pri stabilizaciji ramenskega sklepa.
Zaradi svoje zgradbe ramenski sklep omogoča velik obseg giba v veliko smereh iz
česar pa sledi njegova glavna »pomanjkljivost«: je relativno nestabilen in kot
tak podvržen najrazličnejšim poškodbam.
Ena najpogostejših športnih poškodb (zelo pogosta je tudi v fitnesih) v tem
sklepu je impingement sindrom oz. po slovensko preščipnitveni sindrom. Gre za
preščipnitev mehkih tkiv (kita supraspinatusa, kita dolge glave bicepsa in
subakromialna burza) med dvema kostnima strukturama (glavica humerusa in
korakoidni lok). Zaradi vščipa tkivo zateče, kar pri določenih gibih povzroča
značilne bolečine v ramenskem sklepu. Poškodovanec običajno pove, da pri
določenem gibu (npr. dvig roke) začuti miočno bolečino, izgubi vso moč in roka
omahne nazaj ob telo. Pri tej poškodbi je obvezen počitek in popolna sanacija,
saj se prav lahko zgodi, da poškodba postane kronična nadloga.
|
