Kaj so?

Ogljikove hidrate, v katerih je od 2 do 10 monosaharidnih enot, imenujemo s skupnim imenom oligosaharidi. Oligosaharide z dvema monosaharidnima enotama imenujemo disaharidi. Med najpomembnejšimi disaharidi so maltoza, laktoza, saharoza in celobioza.


Maltoza

Maltoza ali sladni sladkor ne nastopa kot samostojni rezervni ogljikov hidrat v rastlini. Ima posebno vlogo kot vmesni produkt pri biokemični razgradnji škroba. Najdemo jo predvsem v kalečih semenih ječmena. Maltoza težko kristalizira.

Maltoza v obliki sirupa, ki vsebuje dekstrine in nastane s hidrolizo škroba, služi kot farmacevtski preparat za krepitev oz. utrjevanje telesa.


Laktoza

Laktoza (mlečni sladkor) je ogljikov hidrat živalskega izvora in se nahaja v mleku sesalcev (v kravjem mleku 4-6%, v ovčjem mleku od 3,3-6,5%, v materinem mleku od 5-8%). V prehrani dojenčka je zelo pomembna, saj je v prvih mesecih življenja zanj najpomembnejši in skoraj edini vir ogljikovih hidratov.

Tehnično pridobivamo laktozo izključno iz sirotke, ki nastane po oddvojitvi maščob in kazeina iz mleka. Po uparjanju laktoza izkristalizira. V velikih količinah jo uporabljajo v prehrambene namene in kot sredstvo za utrjevanje.


Celobioza

Celobioza je disaharid, sestavljen iz dveh enot glukoze. Ima enake lastnosti kot maltoza; razlikuje se le v tem, da je ne more ustvariti človeški organizem, temveč samo rastlinojeda bitja. V naravi se ne nahaja v prosti obliki.


Saharoza

Je najbolj razširjen disaharid. Glavni surovini za pridobivanje saharoze sta sladkorni trs in sladkorna pesa, zato jo večinoma imenujemo tudi trsni ali pesni sladkor (pogosto tudi kuhinjski ali namizni sladkor). V naravi je zelo razširjena, toda njena koncentracija v rastlinah je relativno majhna. Izjema sta sladkorni trs in sladkorna pesa, kjer se saharoza nahaja v večjih koncentracijah, zato sta tudi glavni vir za njeno pridobivanje. Sladkorna pesa vsebuje 17-20% sladkorja. Kot rezervna snov se nahaja v plodovih gomoljev in drugih rastlinskih delih. Pesni sladkor se po sladkosti nahaja takoj za fruktozo.

Saharoza je lahko topna v vodi, medtem ko je v alkoholu težko topna. Tali se pri temperaturi 186 °C, kjer že delno razpada v steklasto amorfno maso. Pri nadaljnjem segrevanju porumeni in porjavi – tvori se ti. karamel. Z nadaljnjim segrevanjem poogleni ob razvijanju plinov in pare.

Saharoza je med vsemi sladkorji najbolj znano vsakdanje sladilo. Proizvodnja in poraba tega živila sta začeli nenehno naraščati zlasti potem, ko ga je nemški kemik Andreas Marggraf (leta 1747) pridobil v poskusu. Leta 1880 je svetovna proizvodnja pesnega sladkorja že presegla proizvodnjo trsnega. Sladkor uporabljamo za izdelavo bonbonov, čokolade in slaščic. Dodajamo ga jedem, živilom in pijačam; uporabljamo ga tudi kot konzervans. Pomembno vlogo ima v farmacevtski industriji. Prehrana z večjo količino saharoze - v primerjavi s škrobom - poveča sintezo lipidov v jetrih.