O tem, kakšno naj bi bilo razmerje hranilnih snovi (in s tem delež maščob) v naši prehrani, obstaja veliko različnih teorij. Od tiste, ki jo promovirajo v večini fitnes revij in komercialnih knjig o zdravi prehrani, kjer bi odstotek maščobe v prehrani morali znižati tudi močno pod 10%, na eni strani, pa do tiste, ki zagovarja kar 70% vnos maščob. Ne smemo pa pozabiti na veliko razliko v sami kemični sestavi maščob. Učinek teh v telesu se lahko močno razlikuje glede na njihovo kemično sestavo. V seriji člankov bom poskusil zajeti vsa pomembnejša dognanja, ki se tičejo maščob v naši prehrani.

Kot sem napisal že v prvem delu serije člankov o maščobah Maščobe v prehrani: da ali ne? - 1. del, obstajata dve esencialni maščobni kislini. Gre za maščobne kisline, ki jih človek ne more proizvesti sam iz drugih snovi, ampak jih mora vnesti s hrano, in so za pravilno delovanje človeškega telesa nujno potrebne.

To sta linolna kislina, ki sodi v skupino maščobnih kislin omega 6 (v nadaljevanju LA) in alfa linolenska kislina, ki sodi v skupino maščobnih kislin omega 3 (v nadaljevanju LNA).

Velikokrat lahko preberemo, da maščobe škodujejo zdravju, vendar se to nanaša na nasičene (živalske maščobe, maslo) in trans nenasičene maščobne kisline (obdelano običajno olje, ki ga lahko kupimo v trgovinah, in margarina).

Esencialnih maščobnih kislin ne moremo uvrščati v to skupino, ker imajo popolnoma drugačno sestavo in v človeškem telesu opravljajo številne, za zdravje zelo pomembne naloge: od zniževanja ravni slabega holesterola v telesu do preprečevanja rakavih obolenj. LNA, katere najboljši vir je laneno olje, ima številne pozitivne lastnosti tako za naše zdravje kot za rezultate pri izgradnji telesa (pri pridobivanju mase IN pri izgubi maščobe). Esencialne maščobne kisline:

- delujejo antilipogenično (blokirajo shranjevanje maščobe v telesu),

- delujejo antikatabolično (zavirajo razgradnjo mišičnega tkiva),

- povečajo beta oksidacijo (kurjenje maščobe),

- povečujejo senzitivnost za inzulin v mišičnih celicah,

- iz njih telo proizvaja prostaglandine (kratko živeče substance, podobne hormonom, ki regulirajo delovanje v okolici ležeče celice. So direktno povezane z regulacijo pritiska, senzitivnostjo za inzulin, imunskim sistemom, anaboličnimi in kataboličnimi procesi...).

Priporočljivo je, da dnevno zaužijemo eno do tri velike žlice lanenega olja, po možnosti zmešane v beljakovinskem napitku (po knjigi Dr. Udo Erasmus: Fats that Heal Fats that Kill), oziroma žlica lanenega olja na vsakih 30 kilogramov človeške teže (po priporočilih Willa Brinka, človeka, ki je uvedel laneno olje v bodybuilding). Če pa smo na dieti, naj bi jemali tudi do sedem žlic lanenega olja dnevno.

Pri uporabi lanenega olja moramo vedeti, da je zelo občutljiv na višjo temperaturo, svetlobo in kisik. Če v prehrano dodamo laneno olje, moramo obvezno dodati tudi večje količine antioksidantov (vitamina C in E, selen...). Večjo količino lanenega olja (nad tremi žlicami) lahko uporabljamo le v krajšem obdobju, sicer lahko pride do pomanjkanja LA.

Dolgoročno je najbolje, da v razmerju 2:1 kombiniramo maščobne kisline omega 3 (laneno olje) z maščobnimi kislinami omega 6 - sončnično olje, vendar ne rafinirano iz trgovine, ampak hladno pridelano - tako, ki ga lahko dobimo v trgovinah z zdravo prehrano).