 Verjetno ste že slišali za posameznike, imenovane »life extensionisti«,
katerih temeljni cilj je podaljšanje življenja s poudarkom na izboljšanju
njegove kakovosti v tretjem obdobju. Njihovi interesi zajemajo tako področje
telesne aktivnosti, počitka in prehrane kot tudi uporabo dodatkov. Pravzaprav
bi tukaj lahko vzpostavili vzporednico s fitnes in body building entuzijasti.
Če so za slednje izmed dodatkov najpomembnejše sirotkine (whey) beljakovine, je
za »podaljševalce življenja« to prav gotovo hormon melatonin.
Kaj je in kako učinkuje?
Melatonin (N-acetyl-5 methoxytryptamine) je neurohormon, ki
ga v možganih sintentizira žleza epifiza. Igra pomembno vlogo pri upravljanju
neuroendokrinih funkcij pri človeku ter tudi drugih živih bitjih. Kontrolira
dnevni ritem drugih hormonov, naše spanje, imunski sistem ter kognitivne
funkcije možganov.
Najvažnejšo vlogo ima melatonin v povezavi z našim spalnim
ciklom. Telesna raven melatonina je namreč odvisna predvsem od stopnje svetlobe
v okolici. Proti večeru se melatonina izloča več; vrh v krvi doseže na sredi
noči, nato pa se raven proti jutru počasi znižuje. Količina melatnina, ki ga
uspe sintetizirati epifiza, začne po 25. letu upadati. Po 80. letu starosti ga
ne proizvaja več. Znanstveniki verjamejo, da je ravno to razlog, zakaj
starejšim ljudem zadostuje krajši spanec.
V času, ko se vedno več posameznikov zaveda pomembnosti in
včasih celo nujnosti uporabe kakovostnih prehranskih dopolnil, melatonin
doživlja vedno večji vzpon. Postal je zanimiv za znanstvenike, ki so v zvezi z
njim opravili številne raziskave, kjer je bilo med drugim ugotovljeno, da ima
melatonin pozitiven učinek na posledice delovanja prostih radikalov ter na
staranje. Sodeč po študiji, izvedeni na podganah, naj bi se človeško življenje
ob dodanemu melatoninu podaljšalo celo za neverjetnih 20%. Prav tako so bile v
zadnjih letih odkrite številne povezave med uporabo melatonina in zmanjšanjem
možnosti za nastanek rakavih obolenj. Opazni so tudi pozitivni vplivi na
delovanje imunskega sistema.
Kako lahko koristi športnikom?
V času aktivnosti prihaja v človeškem telesu do tvorbe
prostih radikalov, ki povzročajo oksidativen stres. Celične molekule se hitreje
uničijo, kar močno pospešuje staranje. Zaradi dokazane lastnosti zmanjševanja
nivoja oksidativnega stresa je melatonin lahko zelo pomemben dodatek pri vsakem
športniku. Dodatek melatonina omogoča tudi boljši spanec, kar je seveda zelo
pomembno pri regeneraciji organizma med posameznimi treningi. Dokazano vpliva
tudi na raven rastnega hormona (GH), ki ima v telesu velik lipolitičen in
anaboličen učinek. Direktno vpliva na izločanje maščobnih kislin iz zalog
telesne maščobe in preko hormona IGF, v katerega se spremeni v jetrih, tudi na
rast in regeneracijo mišične mase. Z uporabo rastnega hormona lahko pride do
spremembe strukturne sestave telesa (porast mišične mase, zmanjšanje maščobnih
oblog) do neke mere tudi brez vadbe. Ob sočasni vadbi pa uporaba hormona
mladosti, kot ga tudi pogosto imenujejo, te spremembe seveda zelo pospeši.
Kje ga najdemo?
Poleg sinteze v telesu je vir melatonina tudi vsakodnevna
prehrana. Prisoten je tako v rastlinski kot tudi v živalski hrani. V rjavem rižu,
ovsenih kosmičih in koruzi ga je približno 0,5 mg na 1 kilogram živila. Žal pa
sodobna prehrana ni tako bogata z melatoninom, kot je bila včasih. Zato je zelo
verjetno, da naš vsakodnevni jedilnik ni zadosten vir. Razlog za to je predvsem
uživanje predelane hrane, slabo sestavljeni jedilniki, obstoj številnih
kroničnih bolezni, uživanje določenih zdravil, ki vplivajo na njegovo
absorpcijo ...
Melatonin je v nekaterih državah mogoče kupiti tudi v obliki
prehranskega dopolnila. Običajno se nahaja v tabletah, pri čimer posamezna
tableta običajno vsebuje 3 mg. Dnevna doza (od 300 mg do 2 g) bi se naj
zaužila 20 do 40 minut pred spanjem. Če se odločimo za uporabo, vedno pričnimo
z manjšim odmerkom, ki ga počasi dvigamo do želene ravni.
Da ali ne?
Glede na rezultate ene izmed študij se je 10% posameznikov,
uporabnikov melatonina, pritoževalo zaradi pojava nočnih mor, glavobolov, nižje
potrebe po spolnosti ter jutranje zaspanosti. Naslednjih 10% uporabnikov ni
zaznalo nobenega pozitivnega učinka.
V večih študijah so znanstveniki uporabili od 600 do 3000
krat večji odmerek od priporočenega brez pojava toksičnosti. Zastrupili se z
njim torej ne bomo. Vseeno se pred uporabo posvetujmo s svojim zdravnikom.
Velja tudi opozoriti, da se moramo po zaužitju melatonina
izogibati vožnji z avtomobilom, saj pride do zmanjšanja posameznikovega
reakcijskega časa. V vsakem primeru bi se naj dodatku melatonina izogibali
otroci, nosečnice, doječe ženske in ljudje s pogostimi alergijami.
Za konec
Glede na večino dostopnih študij je melatonin kot prehranski
dodatek lahko koristen predvsem v jeseni našega življenja. V tem času njegova
produkcija upada, s čimer smo prikrajšani za njegove pozitivne učinke. Z
dodatkom melatonina lahko potek staranja do neke mere upočasnimo.
Melatonin je lahko koristen tudi za športnike in rekreativce, saj ima
pomemben vpliv pri zmanjševanju škodljivega delovanja prostih radikalov, prav
tako pa vpliva na raven rastnega hormona ter na regeneracijo po naporni vada
|
