Dalj časa se vrti naša zemljica, pogostejša je želja ljudi po preprečevanju posledic staranja ter težnja po daljši življenjski dobi. Dejstvo je, da v resnici obstaja oz. je odkritih vedno več snovi, ki staranje upočasnjujejo in varujejo pred boleznimi, ki jih sam proces staranja ter številni ostali dejavniki prinašajo. Večina teh snovi ima skupno lastnost, in sicer antioksidantske sposobnosti. Med paleto do sedaj odkritih antioksidantov v zadnjih letih vedno bolj pridobiva na pomenu Koencim Q10 oz. ubikinon.

Koencim Q10 je snov, podobna vitaminom, vendar se od njih loči po tem, da ga lahko sintetizira človeško telo. Koencimi se od encimov, ki v telesu delujejo kot katalizatorji, ločujejo po tem, da sodelujejo kot prenašalci določenih komponent pri mnogih procesih. Vloga koencima Q10 je podobna vlogi drugih koencimov - od njih je odvisno delovanje večjih in kompleksnejših encimov, katerih del so. Koencim Q10 je koencim za najmanj tri mitohondrijske encime, ki celice oskrbujejo z energijo.

Sinteza koencima Q10 poteka v vseh tkivih, tako da ga v telesu najdemo povsod, vendar pa je njegov nivo precej variabilen. Nahaja se v stenah mitohondrijev, kjer nastaja celična energija, v večjih koncentracijah pa ga najdemo v celicah srca in jeter. Ravno zaradi dejstva, da je v telesu prisoten povsod, je njegovo drugo ime ubikinon, kar pomeni “povsod navzoč kinon”. Najdemo ga v vseh celicah živih bitij, ki za svoj obstoj potrebujejo kisik. Rastline imajo plastokinon, bakterije menakinon, živali in ljudje pa ubikinon.

Zgodovina in značilnosti

Leta 1957 je Dr. Fred Krein prvi izoliral koencim Q10 iz seruma govejega srca. Novo substanco so začeli proučevati številni znanstveniki. Leta 1978 je ameriški znanstvenik Peter Mitchell prejel Nobelovo nagrado za razvoj teorije o koencimu Q 10 kot potrebnega elementa pri sintezah ATP molekul.

Kemijsko ime za ubikinon je 2,3-dimetoksi-5-metil-6-dekaprenil benzokinon. Celotna skupina koencimov Q se je razvijala skupaj z biološko evolucijo več kot milijon let. Številka, ki se nahaja poleg oznake Q, pomeni število izoprenilnih enot v stranski verigi – tako obstaja koencim Q s šestimi izoprenilnimi enotami, kot ga lahko najdemo pri kvasovkah (CoQ6), v gobah (CoQ7), zelenjavi in školjkah (CoQ9) in pa koencim Q z desetimi izoprenilnimi enotami v stranski verigi, kot se pojavlja pri prašičih. Tudi človeški ubikinon je spojina z desetini izoprenilnimi enotami v stranski verigi (CoQ10).