O tem, kakšno naj bi bilo razmerje hranilnih snovi (in s tem
delež maščob) v naši prehrani, obstaja veliko različnih teorij. Od tiste, ki jo
promovirajo v večini fitnes revij in komercialnih knjig o zdravi
prehrani, kjer bi odstotek maščobe v prehrani morali znižati tudi močno pod
10%, na eni strani, pa do tiste, ki zagovarja kar 70% vnos maščob. Ne smete pa
pozabiti na veliko razliko v sami kemični sestavi maščob. Učinek teh v telesu
se lahko močno razlikuje glede na njihovo kemično sestavo. V seriji člankov bom
poskusil zajeti vsa pomembnejša dognanja, ki se tičejo nanašajo na maščobe v
prehrani.
Predstavil vam bom nekaj osnovnih pojmov o maščobnih kislinah in ker gre
večinoma za zahtevno kemijo (ki bo večini bralcev verjetno težje razumljiva),
bom skušal stvari v največji možni meri poenostaviti.
Poglejmo si torej nekaj temeljnih definicij:
1. Lipidi
So kemijsko ime za skupino spojin, kot so maščobe, olja,
holesterol, maščobne kisline, fosfolipidi in druge.
2. Maščobe in olja
So vedno sestavljene iz ene molekule glicerola in treh
maščobnih kislin.
3. Maščobne kisline
So sestavljene iz maščobne verige na eni strani in iz
kislinske skupine na drugi strani. Prva je netopna v vodi ali hidrofobna, druga
pa je v vodi topna oziroma hidrofilna. Od tega, kako je maščobna veriga
sestavljena (dolžina, nasičenost, nenasičenost), so odvisne lastnosti
posameznih maščobnih kislin. Maščobne kisline so sestavljene iz ogljikovih
atomov, ki so med seboj povezani z enojno vezjo ali pa tudi dvojnimi vezmi.
Vsak ogljikov atom lahko tvori štiri vezi, kar pomeni, da nam ostane še nekaj
vezi, na katerih je vezan vodikov atom. Če ima maščobna veriga vsaj eno dvojno
vez, pravimo, da je maščobna kislina nenasičena, če pa nima nobene dvojne vezi,
je nasičena. Nenasičene maščobne kisline so zelo nestabilne (več kot imajo
dvojnih vezi, bolj so nestabilne), nasičene maščobne kisline pa stabilne.
Daljša kot je maščobna kislina, bolj je tekoča, zelo kratke maščobne kisline so
pri sobni temperaturi trdne (npr. v maslu).
Polinenasičene maščobne kisline
imajo dve ali več dvojnih vezi. Najpomembnejše za vas so
predvsem maščobne kisline omega 6 (pomeni da imajo prvo dvojno vez na 6.
ogljikovem atomu), ki jih najdemo v sončničnem, koruznem sezamovem in drugih
oljih. V telesu imajo te maščobne kisline številne funkcije in jih kljub temu,
da lahko sprostijo 9 kcal energije (kot nenasičene), telo raje uporabi za druge
namene, kot je na primer za izgradnjo membran, za produkcijo hormonov in
prostaglandinov in za druge pomebne funkcije v telesu.
Supernenasičene maščobne kisline
so tudi polinenasičene, vendar le tiste, ki imajo več kot
eno dvojno vez. To so predvsem maščobne kisline omega 3, ki jih najdete v
lanenem olju.
Mononasičene maščobne kisline
imajo le eno dvojno vez in spadajo večinoma v omega 9
družino. Najdete jih predvsem v olivnem olju in nekaterih oreških.
Trans in cis configuracija: tam, kjer je dvojna vez, je na
ogljikov atom vezan le en vodik (tam, kjer ne, sta dva, le na koncu molekule so
trije). Če imajo supernenasičene maščobne kisline na ogljikovih atomih, ki so
povezani z dvojno vezjo, vodik na isti strani, govorimo o cis konfiguraciji, če
so razporejeni na različnih straneh verige, pa o trans konfiguraciji.
Cis konfiguracijo najdemo v naravi, trans konfiguracija pa
je produkt predelave in slabe obstojnosti nenasičenih maščobnih kislin, ki je
zelo škodljive zdravju - celo bolj kot nasičene maščobne kisline (o tem več
kasneje).
|
Zato olja ne smete nikoli segrevati ali pa dalj časa
pustiti na zraku, svetlobi ali soncu. V takih primerih cis oblike preidejo v
trans, ki so zelo škodljive zdravju. Če že morate peči na olju, raje
uporabite maslo, ki je iz popolnoma nasičenih maščobnih kislin in ne more
tvoriti trans oblik. Margarina ima večinoma veliko trans maščobnih kislin,
zato je pametno, da jo izločite iz svojega jedilnika!
|
Nasičene maščobne kisline
najdete predvsem v hrani živalskega izvora, nimajo dvojnih
vezi in so stabilne.Telo jih lahko porabi za varovanje organov pred fizičnimi poškodbami
in za energijo.
Viri maščobnih kislin:
- Supernenasičene maščobne kisline omega 3: v večjem odstotku
jih najdete v lanenem olju, sojinem olju in orehih. Največ jih vsebuje laneno
olje, in sicer kar 50%.
- Polinenasičene maščobne kisline omega 6: bogata z njimi so
sončnično, sojino in sezamovo olje, vsebuje jih tudi večina oreškov in semen.
- Mononasičene maščobne kisline omega 9: najdete jih v olivnem
olju in nekaterih oreških (sploh lešnikih in makadamijah).
- Nasičene maščobne kisline: so sestavni del mesa, masla,
mlečnih izdelkov, jajc itd.
Podrobnejšo razvrstitev najdete v tabeli, ki se nahaja na
dnu članka Sadni
lupinarji ali kaj vem o maščobah?
|