Neizpodbitno je, da vsakodnevna prehrana povprečnega človeka v večini primerov vsebuje preveč ogljikovih hidratov (OH). Res je tudi, da v glavnem vsebuje preveč nasičenih in trans maščob … premalo pa balastnih snovi in beljakovin. A to je že druga zgodba. Tokrat se bomo omejili le na vsebnost ogljikovih hidratov v naši prehrani.

Ker se bližamo času pomerjanja kopalk in podobnih kožo (in špeh) odkrivajočih cunjic, vam zagotavljam, da v tem trenutku približno 20 odstotkov populacije že razmišlja o določitvi ponedeljka, ki bo pomenil veliki začetek predpoletne diete. Čez dva meseca bo s prstom po koledarju drselo že kakih 40-50 odstotkov, medtem ko bo v juniju večina ljudi kuhala zeljnate juhe, se potila na vse mogoče načine, nosila obliže, se mazala s anticelulitnimi kremcami ..., skratka, bitka proti špehcu, ki se je nakopičil v času, ko vam morda kdo dejansko nasede, da je za vašo širino kriva le puhovka, bo v polnem zagonu.

Če ste se odločili za način prehranjevanja, pri katerem boste malenkost priškrnili ogljikove hidrate, sploh take v kruhu, raznih škrobnatih jedeh in slaščicah, ste že na dobri poti. Kljub temu pa ste hkrati z odločitvijo o črtanju vseh pudingov in kruha z marmelado že ob prvem obisku supermarketa izpostavljeni najrazličnejši hrani, za katero ste podzavestno prepričani, da ogljikovih hidratov ne vsebuje oz. je njihova vsebnost zanemarljiva. In tako »hujšate« ob dietnih mlečnih rižih in, bog pomagaj, dietnih čokoladah, misleč kako pametna je bila odločitev, da ste se odpovedali belemu kruhu.

- živila, ki že sama po sebi vsebujejo ogljikove hidrate

- živila, katerim so ogljikovi hidrati diodani pri obdelavi