L-karnitin je snov, ki jo človeško telo proizvaja iz aminokislin lizina in metionina. Za učinkovito proizvodnjo potrebuje še vitamin C, železo, niacin in vitamin B6. L-karnitin je nujno potreben za transport maščobnih kislin iz krvi v celične mitohondrije, ki so nekakšen generator energije v celicah. Čeprav ga najdemo tudi v hrani (predvsem v mesu in mlečnih izdelkih), vnos s hrano ni nujno potreben. V mirovanju in pri običajnih opravilih ga je namreč za prenos maščob v mitohondrije v telesu več kot dovolj.
V mladosti in določenih drugih situacijah (npr. nosečnost) pa produkcija l-karnitina v telesu potrebe po njemu ne zadovoljuje v celoti. Ravno tako lahko pride do pomanjkanja med aktivnostmi, ki temeljijo predvsem na izgorevanju maščob za energijo. To so zmerne aerobne aktivnosti, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ... Med aktivnostjo se namreč v telesu sproščata hormona adrenalin in noradrenalin, ki spodbujata izločanje maščobnih kislin iz maščobnih celic (lipoliza). Tako pride do porasta maščobnih kislin v krvi in s tem tudi do večje potrebe po l-karnitinu. Če v tem primeru dodate L-karnitin kot dodatek k prehrani, se izraba maščob za energijo poveča.
Za maksimalni učinek l-karnitina na izgubo telesne maščobe je potreben odmerek 2 do 4 g 30 minut pred aktivnostjo. Za boljši efekt je priporočljiv še dodatek kofeina, ki med aktivnostjo spodbuja sproščanje maščobnih kislin. Pred aktivnostjo je torej priporočljivo spiti kakšno kavo, v vsakem primeru pa veliko tekočine, najbolje kar navadno vodo.
Največ maščobe boste pokurili, če boste aktivnosti izvajali zjutraj na tešče, saj je takrat raven krvnega sladkorja zaradi nočnega stradanja nizka. Tako telesu kot vir energijo ne preostane nič drugega kot načetje zalog telesne maščobe.
Dodatek l-karnitina velja za zelo varnega in neškodljivega. Izogibali bi se mu naj le bolniki, ki imajo težave z žlezo ščitnico oz. tisti, katerih raven ščitničnih hormonov je zelo nizka. V takem primeru namreč l-karnitin negativno vpliva na produkcijo teh hormonov.
Zgodovina L-karnitina
L-karnitin so prvič izolirali iz kravjega mesa leta 1905. Ime izhaja iz latinske besede »carnis«, ki pomeni meso. Kemijska struktura l-karnitina (hydroxy-4trimetihylaminobutryc acid) je bila določena leta 1948 ter poimenovana vitamin BT.
Leta 1950 je Irving Fritz ugotovil vlogo l-karnitna v človeškem telesu. Ta znanstvenik je dokazal, da je l-karnitin nujno potreben pri oksidaciji dolgoverižnih maščobnih kislin v srčni in tudi drugih mišicah. Postopek sinteze iz aminokislin l-leucina in l-metionina pa je bil prvič zabeležen leta 1970.
Človek in drugi sesalci so l-karnitin sposobni proizvesti endogeno, vendar ga v določeni količini vnesemo tudi s hrano. Povprečna dieta bi naj zagotavljala okoli 100 do 300 mg l-karnitina dnevno. Največ ga najdemo v živalskem mesu, nekaj manj v mleku in mlečnih izdelkih ter skoraj nič v rastlinski hrani. (tabela 1)
Tabela 1: Vsebnost L-karnitina v različnih živilih
| ŽIVILO | VSEBNOST L-KARNITINA
| | Ovčje meso | 210 | | Jagnjetina | 78 | | Teletina | 64 | | Piščančje in kokošje meso | 8 | | Kruh | 0,2 | | Riž | 0,06 | | Špinača | 0 | | Jabolčni sok | 0 |
Pri vegetarijancih obstaja precejšnja možnost, da pride do pomanjkanja l-karnitina, kar je še posebej verjetno v stresnih situacijah, med različnimi bolezenskimi stanji in med športno aktivnostjo.
Kot sem že omenil, sta za sintezo l-karnitina v telesu potrebni aminokislini l-lisin in l-metionin, poleg njiju pa še nekaj mikroelementov, kot so vitamin C, železo, niancin in vitamin B6. Encimi za sintezo se nahajajo v jetrih, ledvicah in možganih.
L-karnitin v človeškem telesu
V povprečnem človeku najdemo okoli 25 g l-karnitina,
večinoma v mišičnem tkivu. Večja je količina mišične mase, več je l-karnitina.
L-karnitin, ki ga zaužijete s hrano ali pa v obliki dodatkov k prehrani se v
telo absorbira v tankem črevesju.
Največja koncentracija v krvi je dosežena 3 do 5 ur po
zaužitju. Največ ga imajo v krvi moški (59 mmol/L), nekaj manj ženske (51
mmol/L), najmanj pa seveda otroci (okoli 40 mmol/L). Debelejši ljudje ga imajo
v krvi več kot ljudje bolj suhe postave.
Oralni dodatek l-karnitina v odmerku 2 g vodi do
maksimalnega nivoja 69 mmol/L.
L-karnitin se pojavlja v dveh izomerah D in L. D je
nenaravna oblika, ki zavira absorpcijo L izomere ter je tudi toksična za naše
telo.
Koncentracija l-karnitina v skeletnih mišicah je 70x večja
od koncentracije v krvi.
Ukvarjanje s športom lahko zniža koncentracijo l-karnitina v mišicah.
L-karnitin se izloča preko ledvic, kjer se v primeru
pomankanja v telesu reabsorbira kar do 90% in vrne v krvni obtok. Ko je raven
l-karnitina v telesu visoka, se velik odstotek preko ledvic izloči iz telesa.
Razpolovna doba l-karnitina v krvi je od 2 do 15 ur.
Funkcije L-karnitina v telesu
L-karnitin deluje v okolici membrane mitohondrijev, kjer
pospešuje in omogoča transport daljših maščobnih kislin iz krvi v celične
mitohondrije. V njih pride do beta oksidacije oz. produkcije energije iz
maščobnih kislin.
Če v telesu pride do pomanjkanja, je na voljo manj energije,
odvečne dolge maščobne kisline pa se kopičijo v citoplazmi zunaj mitohondrijev
in povzročajo toksičnost. Srednje verižne maščobne kisline l-karnitina za
transport v mitohondrije ne potrebujejo. Iz tega razloga se v zdravstvene
namene v obliki MCT olja uporabljajo pri posameznikih, ki ne morejo proizvajati
l-karnitina.
Nedavno pa je bila odkrita še dodatna funkcija l-karnitina
kot antioksidanta. Uspešno lahko namreč znižuje škodo, ki jo povzročajo prosti
radikali pri številnih bolezenskih stanjih in stresnih situacijah.
|