Maxximum Adapt

Izšla je osemnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Hujšanje je neenakomerni proces

  • avtor: Staša Grom, dipl. dietetičarka, www.fitkuhinja.si
  • 08.11.2017

Prišel je tisti čas v letu, ko se tudi najbolj sproščeni začnemo spraševati, kakšen vtis bomo naredili s svojim zimskim teleščkom v poletnih cunjicah. Čeprav je dobro, da za svojo postavo skrbimo redno in ne cikcakamo iz medvedke v srno in nazaj v neskončnih ciklih, je vseeno dobro, če o sezoni kopalk začnete razmišljati zdaj in ne konec maja.

Najbrž vam že misel o tem povzroča nekaj stiske. Hujšanja nihče ne mara – in za to imamo vse razloge. Hujšanje vedno pomeni, da moramo nekaj spremeniti, predvsem moramo zmanjšati doživetja, povezana s kuhinjo in kavčem, predvsem pa pod ključ dati vse sladkarije. Ne samo te neugodne spremembe, tudi ko smo že enkrat v fazi akcije, se pogosto zgodijo stvari, ki jih nismo načrtovali in zaradi katerih bi bodisi začeli besno cepetati ali pojedli celotno vsebino sladkega sefa.

Med temi dogodki sta verjetno najbolj uničujoča dva: prvi je, da se zelo hitro po tem, ko smo zmanjšali količino hrane, kot tečni stalni gost najavi povečan apetit, ki ga je kot vse stalne goste treba stalno in vedno znova metati iz krčme, pa se vedno vrne. Dobra novica je, da vemo za prehrano LCHF, pri kateri se ta zoprn pojav, ki jemlje motivacijo in moč za vztrajanje, ne zgodi.

Stašina fit kuhinja

Druga težava, ki je pogosto lahko tudi uničujoča, je dejstvo, da izguba telesne maščobe nikoli ne poteka v ravni črti. Če ste kadarkoli bili bitko s svojim maščevjem, zagotovo poznate jutranjo epizodo: vsaj 14 dni se do potankosti držite načrta in vas nič ne more pripraviti do napake, tehtnica pa po začetnem napredku kar naenkrat ne pokaže nobene spremembe. To vas lahko navede na različne misli: nečesa ne delate prav, ta »dieta ne deluje«, nekaj je narobe z vami, nikoli vam ne bo uspelo, najbolje je odpreti sladki sef in se od žalosti zadeti s sladkorjem. In to naredite.

Medtem ko se vam na jeziku topi čokolada, premišljujete o tem, kako ste vedno mislili, da je hujšanje stvar matematike – o tem tudi povsod berete. Če želiš shujšati, moraš upoštevati prvi zakon termodinamike: s hrano vnesti manj energije, kot jo porabiš. Torej jesti manj in hkrati še povečati porabo z redno telesno vadbo. Matematika, jasno! A minus B je C. Vzameš svoje osnovne energijske potrebe, vnos zmanjšaš za približno deset odstotkov – in to potem dela.

Težava je, da je to res in da hkrati ni res – vsaj ne v zelo kratkih časovnih enotah. Saj razumem, da se vam štirinajst dni pri hujšanju res ne zdi kratka časovna enota, pa je. Pomislite samo, koliko časa ste pridelovali to, kar vam zdaj na vašem telesu ni všeč. Ni bilo z danes na jutri, ne?

Resnica je, da hujšanje nikoli ne poteka enakomerno: kak dan teža malo poskoči, potem se nekaj dni sploh ne premakne, kak dan pa pade – in tako v ciklih. To je povsem normalno in pričakovano. Ne samo, da se telo prilagaja spremembam, ki ste jih uvedli – načeloma teža nikoli ni točno ena, do stotinke določena cifra vsak dan in vsako minuto. Teža nam vedno niha, nanjo vpliva vse sorte: od tega, kaj točno smo jedli, koliko smo jedli, koliko smo se potili, kolikokrat bili na stranišču, na kar lahko vpliva tudi stres in tako dalje. Dejavnikov, ki lahko vplivajo na trenutno telesno težo, je ogromno. Še huje je, da bodo ti dejavniki čedalje močneje delovali na vas, dlje kot ste na poti hujšanja – to morate pričakovati, sicer vas lahko povsem oropa motivacije in zagnanosti.

spanec

Zakaj se te stvari zgodijo in kaj lahko storite, da ta pojav omilite?

Prvi dejavnik, ki zelo vpliva na to, kako bomo pri hujšanju napredovali, je odločitev o tem, za koliko bomo zmanjšali energijski vnos. Tu vsakdo hodi po tanki liniji: zdi se nam, da bi bilo najlažje dramatično znižati energijski vnos, saj bo potem hujšanje hitreje – hitreje bomo na cilju, ki si ga želimo, predvsem pa odrekanje ne bo trajalo zelo dolgo. To razmišljanje je sicer privlačno, ampak pogosto ne deluje: če pretirano znižate energijski vnos, boste zelo hitro dosegli samo to, da se bo telo uprlo in hujšanje se ne bo samo upočasnilo, lahko se celo popolnoma ustavi.

Knjiga Bemumast 2

Ne glede na to, za koliko ste zmanjšali vnos energije, se bo telo na to prilagodilo tako, da bo nekoliko zmanjšalo porabo. Če je v prvih dneh hujšanja delovalo, da ste dnevni energijski vnos zmanjšali za 600 kJ (okrog 140 kcal), boste morda morali to prilagoditi. Eden od načinov je, da za dan ali dva energijski vnos povečate nazaj na vzdrževalnega. Nekateri se hujšanja lotijo celo tako, da imajo vsak teden predviden dan za t. i. »polnjenje«. Tak način lahko deluje, ni pa nujno, da bo tudi pri vas. Bolje je, da spremljate svoj napredek in se takrat, ko veste, da bi po vseh pravilih morali napredovati, pa ne, za nekaj dni vrnete na vzdrževalno prehranjevanje.

Svojo težo in ciljne obsege (trebuh, zadnjica in stegna) spremljajte tedensko in ne vsak dan. Skozi čas boste opazili, da je najpomembneje, kaj se dogaja kot »trend«: dnevno se lahko dogajajo premiki gor in dol, važno je, da je puščica v daljšem času obrnjena proti nižji telesni teži. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da teža lahko stagnira tudi do osem tednov, pa to nič ne pomeni. Osem tednov je precej, a dobro je vedeti, da smo lahko na pravi poti, tudi če se nekaj tednov na tehtnici ali na merilnem traku ne pokaže, koliko se trudimo.

Predvsem pa moramo ženske upoštevati nihanja, v katera naše telo pahne menstruacijski cikel. Pri ženskah se čisto lahko zgodi, da dva tedna v mesecu celo pridobivamo po nekaj dekagramov dnevno, a če vztrajamo pri primernem shujševalnem načrtu, ni s tem nič narobe. Pogosto se zgodi, da se bo šele po začetku menstruacije, ko bomo zadrževale manj vode, pokazalo, da smo v tem času vendarle izgubljale tisto, kar je bistveno: odvečne maščobne obloge.


 
Maxx Burner