Maxx ENERGY BCAA -  moč aminokislin in kofeina

Izšla je osemnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Preobrazba: Mojca Škof - ambasadorka volje do življenja

  • avtor: Tjaša Vrhovnik
  • 08.05.2017

Mojca Škof ima 35 let, ki pa jih izvrstno skriva. Videti je najmanj kako desetletje mlajša, predvsem pa tako polna pozitivne energije, da nikakor ne bi mogla uganiti, kako težke bitke ji je življenje namenilo že tako zgodaj. Za njo je namreč bitka z rakom, ki jo je dobila.

Preobrazba: Mojca Škof

Mojca, videti si kot starejša mladostnica – vse pohvale.
»Najbrž lahko rečemo, da sem videti sedem let mlajša. Pri 28 se je namreč pričela moja preobrazba navznoter in navzven. Videz lahko ljudje dandanes precej hitro spremenimo z nekaj dobre volje, je pa veliko težje spremeniti način razmišljanja o sebi in življenju. To se največkrat zgodi le takrat, ko te življenje postavi pred dejstvo oziroma kot pravim jaz, da te spusti na realna tla – in če se zaveš, kaj to pomeni, imaš možnost boriti se, ne pa tudi zmagati.«

Lahko poveš, kako se je začela tvoja bitka z rakom?
»Raka sem slutila, čakala sem ga deset let. Od dneva, ko je mama izgubila boj z rakom, sem vedela, da sem naslednja jaz. Ni minil dan, da nisem pomislila na to bolezen. Bala sem se ga, tako kot se ga bojijo vsi.«

Večkrat se sprašujem, kakšni so trenutki po tem, ko človek dobi diagnozo. Predstavljam si, da se svet kar naenkrat začne raztegovati v vse smeri naenkrat. Ti si slabe novice o svojem zdravju dobila večkrat. Kako doživljaš te hude preizkušnje?
»Spomnim se, da me je pismo s histologije čakalo v nabiralniku. Ko sem videla naslov pošiljatelja, mi je bilo takoj jasno ... Srčni utrip in reakcijo adrenalina čutim še danes, ko se spomnim. Ja, res je šok, sicer jaz sem mislila, da sem pripravljena, ampak na tako diagnozo se človek ne more pripraviti.

Preobrazba: Mojca Škof

Od prve operacije se raka ne bojim več, pa čeprav se tu pa tam kaj pokaže. Mislim, da so to situacije, ki me delajo samo še močnejšo, vse rešujem sproti, ukrepam takoj in ne čakam tako kot včasih. In proti raku se ne borim, ampak z njim živim. Pravim, da sva sedaj prijatelja in živiva v sožitju. Dokler se ne počuti ogroženega, bo miroval. Lažje je, če tako razmišljam.«

Maxximum Premium Whey

Za ljudi, ki nam nikoli ni bilo treba skozi agresivne terapije, je pogosto težko razumeti, koliko bolečine to prinese. Vse, kar najpogosteje vidimo, je izguba las, kar se zdi za žensko še nekoliko večji udarec. Kako si ti to sprejela?
»Vedno sem si želela imeti kratke lase, pa si nikoli nisem upala. Moji lasje so bili vedno dolgi, čez ramena, do tistega dne. Ko sem opazila, da lasje izpadajo, sem šla takoj k prijateljici, ki me je postrigla s strižnikom. Kar verjeti nisem mogla, tako zelo sem si bila všeč tisti trenutek.

Izguba las je res najmanj od vsega, vendar takrat sem si tudi jaz nadela lasuljo, zaradi okolice, zaradi hčerke. V bistvu mislim, da je problem že takoj pri zdravnikih: še pred začetkom kemoterapije ti ponudijo napotnico za lasuljo, češ, tako to mora biti.

Med rednim obiskom Onkološkega inštituta (v nadaljevanju OI) sem poleti opazovala bolnice in njihovo zadrego, strah ... Odločila sem se, da se tudi jaz znova obrijem – v znak podpore in za večjo ozaveščenost ljudi, ki se z rakom niso srečali. Na tak način sem preizkusila tudi sebe, saj nisem vedela, ali bom zmogla med ljudi in kako se bo okolica odzvala. A počutila sem se osvobojeno! Kot bi premagala vse travme, ki sem jih doživljala ob nošenju lasulje, kap in rut. Sem pa s tem dejanjem motivirala veliko žensk, da so odvrgle pokrivala, in celo toliko so se opogumile, da so se fotografirale in sliko objavile javno. Jokala sem.«

Ko se je pred nekaj leti za preventivno mastektomijo odločila Angelina Jolie, so jo mnogi kritizirali, češ, dekle z zlato žlico pretirava. Včasih se mi zdi, da zdravi ljudje jemljemo vse tako zlahka, da težko razumemo strah, ki se naseli vate, če veš, da imaš visoko tveganje za razvoj izjemno nevarnih bolezni. Najbrž z druge strani bolezni stvari niso videti tako zelo preproste ...
»Priznam, da se takrat res nisem posvečala tej temi. V bistvu so me za testiranje predlagali zdravniki na OI, ker je bilo res očitno, da je moj rak želodca podedovan, kar pomeni, da imam visoko tveganje za razvoj raka dojk. Če pa smo želeli točne podatke, smo morali opraviti določene teste.

Pristala sem brez pomislekov. Po vseh teh preizkušnjah sem psihično že tako močna, da sem se zavedala, kaj pomeni preventiva. Ko enkrat preživiš tako udarne kemoterapije in obsevanja, bi naredil vse, da jih ne bi bilo treba ponoviti.

Verjamem, da je ljudem, ki so zdravi, to težko razumljivo, ampak med njimi je žal veliko tudi takih, ki se zavedajo lastne ogroženosti, pa si ne upajo ukrepati, strah jih je, zato pregled z različnimi izgovori odlagajo.

Mene je v mojem primeru samo skrbelo, da ne bomo prepozni – da ne bi dobila raka še pred načrtovano operacijo. Vse skupaj zahteva ogromno poguma in podporo dobrega zdravnika: v tem si namreč sam kljub vzpodbudam okolice. Težke odločitve sprejmeš sam, pod nož greš tudi sam.«

Svoje bolezni ne skrivaš, pravzaprav osvežujoče javno in iskreno govoriš o njej. Kako to sprejemajo v tvoji okolici in ali bi lahko ljudje okrog tebe kaj spremenili, da bi ti bilo lažje?
»Ja, javno govorim o tem, ker je to del moje samoterapije, predvsem pa se nimam česa sramovati. Z ozaveščanjem se danes da veliko narediti, to ni iskanje popularnosti ali zbiranje všečkov, to je realno življenje, ki se dogaja danes meni, jutri tebi. Še vedno si ljudje zatiskajo oči pred to temo in vsak upa, da se kaj takega ne zgodi njemu.

Ker živim v manjšem kraju, me seveda večina pozna, poznajo mojo zgodbo in me spremljajo. Zdi se mi, da sem postala prepoznavna kot ambasadorka volje do življenja. Ravno zato je začel nastajati tudi blog o mojih izkušnjah: želela bi, da bi ljudje razumeli, kako se človek počuti, kaj se dogaja, kakšne so resnične razmere, ko se enkrat znajdeš pred OI ... Predvsem pa želim ljudem povedati, da rak ni dovolj dober razlog za metanje puške v koruzo, saj diagnoza ne pomeni nujno smrti!

Lahko rečem, da sem srečna! Moj način življenja ima smisel in ne želim ga spreminjati.«

Stašina fit kuhinja

Že od malega se ukvarjaš s športom, bila si članica reprezentance v ju-jitsu. Kako je potekala tvoja športna pot in kakšno vlogo ima v tvojem življenju šport danes?
»Da, konec osnovne šole sem bila v prvi generaciji ju-jitsa v Sloveniji, naš trener in ustanovitelj kluba nas je vedno imel za zlato generacijo. Dosegala sem res lepe rezultate, bila v reprezentanci, s takratno športno partnerko Anito pa sva osvojili tudi evropsko zlato medaljo. Ima me, da bi se v ju-jitsu vrnila: manjka mi še mojstrski naziv, želim si svoje znanje predajati tudi kot trenerka. Sicer pa sem bila vedno aktivna: kolo, tek, aerobika, vse to bolj kot hobi po končani karieri v kimonu.

S fitnesom sem resno začela po bolezni, da si opomorem. Med zdravljenjem sem izgubila 40 kilogramov. Fitnes je postal moj drugi dom, preizkusila sem različne vrste treningov in najbolj mi je odgovarjala skupinska vadba. Najprej je bil to hobi, kasneje pa je ta način življenja postal moje delo. Punce iz skupine smo ustanovile društvo Bodi Hit, kmalu pa je iz tega nastal posel, ki ga pod imenom Bodi Hit Center izvajamo v posavskem centru Relive – zdravje in fitnes.«

Preobrazba: Mojca Škof

Zelo rada pa se vrtiš tudi po kuhinji, kajne? :)
»Šport in kuhinja sta zadevi, ki si podajata roki, eno brez drugega ne gre. Tudi to je terapija, če pa v tem uživaš in s tem načinom izpopolnjuješ sebe in navdihuješ druge, je to najboljša služba. Že od majhnega sem bila glavna kuharica, pa tudi kasneje sem se profesionalno vedno srečevala z restavracijami, gostilnami, kuhinjami, kjer so mi še posebej v lepem spominu ostala srečanja z vrhunskimi kuharji, od katerih sem se tudi veliko naučila.

S svojim načinom kuhanja in pečenja sem navdušila veliko ljudi, vse to veselje pa sem združila v delo in v precej prepoznavno znamko HIIT Kitchen. Zelo sem vesela in ponosna, da je mojim idejam dal možnost lastnik Bubka Bara (Gianni) pri Brežicah, kjer preizkušamo in se navdušujemo nad odličnimi sladicami, pripravljenimi po načelih LCHF.«

http://www.maxximumshop.si/hujsanje/i_2059_maxx-burner-120-kapsul

Kako si prišla do takega načina prehranjevanja?
»To, da sem spoznala prehrano LCHF, je ena od najboljših stvari po bolezni. Pri tem sta mi pomagala Severin Lipovšek in Gašper Grom.

Popolna odstranitev želodca pusti res težke posledice, predvsem je težava z ogljikovimi hidrati in odzivom inzulina, ki včasih prehitro, včasih pa prepočasi regulira glukozo. Precej časa sem iskala sebi primerno prehrano, z LCHF pa res nimam več nobenih težav.«

Kako tvoji zdravniki gledajo na tvojo odločitev za LCHF?
»Moji zdravniki se načeloma strinjajo z mano in na zadnjem posegu sem jih tudi razvajala z beljakovinskimi ploščicami Zero Bar. Bolnišnične prehrane mi pa niti zdravniki niso mogli urediti, ker je v nasprotju s prehransko dogmo, sem se pa malo znašla: strežnice mi prijazno prinesejo maslo, ki ga drugi pacienti ne uporabijo.

Preobrazba: Mojca Škof

So pa tudi slabe izkušnje: neka zdravnica mi je rekla, »da se ona z mano ne bo ukvarjala«, ker pač ne želim upoštevati njenih prehranskih napotkov.«

Kaj ti je pri LCHF najbolj všeč? Se tako prehranjuješ zaradi počutja, zaradi športa? Ali morda tak način prehranjevanja uporabljaš celo kot preventivno terapijo za boljše zdravje?
»Pri popolni odstranitvi želodca je priporočilo, da ješ šest majhnih obrokov, predvsem pa moraš jemati zdravila za uravnavanje sladkorja. Odkar se prehranjujem po načelih LCHF, nisem imela niti ene epizode hipoglikemije. Niti ene! Vse, kar lahko rečem, je to, da je LCHF zame zdravilo brez stranskih učinkov. Dobro učinkuje na moje telo, predvsem pa zahteva manj napora za pripravljanje hrane in vso organizacijo obrokov, počitka ... Celo postni dnevi in samo en ali dva obroka dnevno mojemu telesu ne škodijo.

Iz izkušenj pa lahko tudi povem, da je LCHF edini učinkoviti način za odpravo celulita, če se seveda držite vseh pravil maščobnega prehranjevanja. Predvsem pa je veliko lažji in ugodnejši način kot kupovanje krem. Z maščobo nad maščevje, pa kdo bi to verjel, »bemumast«!« :) 


 
Maxximum N.O.X Muscle Booster