Mind Muscle Booster

Izšla je osemnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Intervju: Gašper Grom in Tjaša Vrhovnik, avtorja prve slovenske knjige o prehrani LCHF

  • avtor: Uroš Sobočan
  • 13.12.2016

Izvirnih slovenskih knjig o prehranjevanju ni veliko, zato je več kot primerno, da ob izidu prve slovenske knjige o ketogeni dieti oziroma prehrani LCHF nekaj vprašanj zastavimo avtorjema, Tjaši Vrhovnik in Gašperju Gromu.

Bemumast

Kaj pomeni naslov Bemumast?

Besedna zveza »bemu mast« je sestavljena iz različice blage kletvice, kot recimo »jebela cesta« ali »jebentiš«, in besede mast. Razvezani jezik (razvezanijezik.org) razlaga, da »jebemu mast« izraža ogorčenje ali presenečenje, v uporabi pa naj bi bila pri mariborskih dijakih. Zdelo se nama je, da mora biti naslov vsaj malo žmohten, predvsem pa ja, gre za nekakšno začudenje, češ, kaj je zdaj s to mastjo in maščobami. Preverila sva jo pri mnogih prijateljih in znancih (tudi na facebooku) in večini se je zdela simpatična domislica, zato sva se odločila, da ne bova preveč sterilna. Nenazadnje si čisto lahko predstavljava, da bi bralec ali bralka po zadnji strani knjige lahko sprostilno rekla: »Bemu mast, to pa je nekaj!« :)

Z uživanjem maščob do vitkosti – sliši se kot paradoks?

Niti ne. Kot paradoks se sliši samo, če verjamemo v reklo »si, kar ješ«. Čeprav ima ta krilatica določeno vrednost, ki je nikakor ne zanikava, je dejstvo, da uživanje maščob ne nujno pomeni kopičenja maščob na bokih in stenah žil. Lahko pomeni, ampak za to niso nujno krive zaužite maščobe, ampak druge okoliščine, v katere spravimo svoje telo.

Prosim predstavita se, kakšna je vajina strokovna podlaga in kakšno vlogo ima vsak pri tej knjigi (damo fotko od obeh in spodaj kratko predstavitev):

Gašper je diplomirani dietetik, ki ketogeno dieto oziroma prehrano LCHF pogosto proučuje tudi v okviru svojega študija, hkrati pa je svetovalec za prehrano LCHF – doslej je pomagal že več kot tisoč posameznikom doseči vitkost, izboljšati počutje in nemalokrat tudi načeto zdravje. Tjaša je v prostem času raziskovalka različnih fenomenov, ki rada in dobro piše, pije in jé, sicer pa po izobrazbi novinarka, ki bi skoraj končala v informacijski tehnologiji, pa je tako naneslo, da je padla v marketing.

Prva slovenska knjiga o LCHF prehrani in ketogeni dieti – kako to, da so sedaj še ni bilo in zakaj ste se odločili prinesti to doktrino k nam.

Zakaj take knjige še ni, lahko samo ugibava. Večina prehranske literature, nekaj tudi zelo dobre, je pri nas na voljo zgolj v prevodu. Midva sva se odločila zanjo na Gašperjevo pobudo, saj so po taki knjigi spraševali njegovi varovanci. Danes sicer na spletu ni težko najti informacij, a še vedno je najlepše brati v slovenščini.

Gašper Grom Low-Carb Coach

Kdo je sicer vas navdušil za to dieto, kdo je začetnik tega?

Ketogena dieta je zelo star način prehranjevanja. Ker na molekularni ravni in na ravni presnovnega odziva zelo spominja na stanje, ko se postimo ali celo stradamo, so jo že pred sto leti začeli uporabljati pri težkih epileptičnih bolnikih, saj so ugotovili, da izrazito pomaga zmanjšati število in jakost epileptičnih napadov.

Priljubljenost ketogene diete kot terapije za epilepsijo je nekoliko upadla sredi 20. stoletja, ko se je izboljšal nabor antiepileptikov, koncept prehranjevanja z malo ogljikovimi hidrati in veliko maščobami pa je v začetku 70-ih znova populariziral dr. Atkins. To je bil drugi vrhunec zanimanja za ketogen način prehranjevanja.

Tretji vrhunec doživlja ta dieta v približno zadnjih petnajstih, dvajsetih letih, ko so jo začeli tudi resno znanstveno preiskovati. Danes lahko rečemo, da obstaja kar nekaj zanimivih tez o ketogeni dieti, ki so vse še v fazi preverjanja in ponavljanja eksperimentov, dokaj močan konsenz med znanstveniki pa velja o tem, da je ketogena dieta razen pri epilepsiji učinkovita pri preoblikovanju telesa (hujšanju), pri zmanjševanju simptomov diabetičnih stanj (inzulinska neobčutljivost, oba tipa sladkorne bolezni) in pri uravnavanju krvnih lipidov. Zelo obetavne študije kažejo, da bi lahko bila preventivna in dopolnilna terapija pri nekaterih nevroloških boleznih, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova, pri nekaterih oblikah raka, aknah, določenih tipih migren in tako dalje.

Danes pogosto slišimo, da so katerekoli 'modne' diete, kot so LCHF, brez glutena, krono ali njim podobne, ki temeljijo na izključevanjem ali omejevanjem živil, štetjem kalorij, preživete? Gre za dieto ali način življenja?

Poglejte: od trenutka, ko so javne zdravstvene ustanove začele promovirati jedilnik, ki je pretežno sestavljen iz ogljikovih hidratov, znosnega deleža beljakovin in izjemno malo maščob, se prebivalstvo zahodnih držav nezadržno oziroma celo dramatično redi. Mogoče je prav ta tip diete, torej »veliko ogljikovih hidratov, malo maščob« modna muha, za katero je čas, da odleti? Ne razumite narobe: veliko ljudi tudi s takim načinom prehrane živi dobro in dolgo. Žal pa se je izkazala za neučinkovito za hujšanje – ne zato, ker morda fiziološko ne bi delovala: problem je, da se je izjemno malo ljudi lahko drži. Prav to je ključni problem. Ketogena dieta za veliko ljudi deluje točno na tem področju: izgine lakota, izgine obsedenost s hrano, spontano se zniža dnevni energijski vnos – to je njena glavna prednost. Povsem razumljivo je tudi, če kdo misli, da ni zdrava vsaj na dolgi rok. Eden od raziskovalcev je za take ljudi predlagal izmenjavo krajšega cikla ketogene diete in daljšega cikla, kjer si jedilnik oblikuješ v smislu mediteranske diete. Karkoli za nekoga deluje, je dobro. Najslabše je vrteti se v začaranem krogu: psihične težave, ki so kot plevel na duševnem polju predebelih oseb, lahko naredijo bistveno več škode kot kratek ali daljši cikel prehrane, v kateri prevladujejo maščobe. Pa čeprav ni nobenih dokazov, da bi bile maščobe zares škodljive, to praviva samo v premislek.

Bemumast kazalo

Kaj je LCHF in kaj ketogena dieta, razlike?

Načeloma ni razlike, je pa kar precej zmede okrog teh dveh pojmov. Večinoma s ketogeno dieto mislimo najstrožjo obliko tega načina prehranjevanja, prehrana LCHF pa dopušča več individualnih variacij.

Standardna ketogena dieta je način prehranjevanja, pri katerem dnevno zaužijemo približno 5 odstotkov energijskega vnosa iz ogljikovih hidratov, 15 odstotkov iz beljakovin, 80 pa iz maščob. To je osnovno ogrodje.

Ker smo si različni in ker imamo tudi različne želje in cilje, lahko vsakdo ta razmerja prilagodi svojim potrebam. Tu potem govorimo o LCHF, ki še vedno temelji na pretežnem vnosu energije z maščobami, ampak so razmerja nekoliko drugačna: recimo 10 odstotkov iz ogljikovih hidratov, 30 iz beljakovin in 60 iz maščob. Tak način dovajanja energije v telesu sproži procese, ki telo navedejo na to, da za energijo porablja ketonska telesca in lastne zaloge maščevja.

Če je standardna ketogena dieta res nekoliko nenavaden način prehranjevanja (v grobem gre za jajca, maslo, kokosovo olje in zeleno listnato zelenjavo), pa imamo pri milejših oblikah prehrane LCHF že več možnosti in jedilniki so lahko izjemno barviti, polni mikrohranil in predvsem zadovoljijo tako fiziološke kot tudi psihološke prehranske potrebe posameznika.

Stašina fit kuhinja

Katere so prednosti te diete, za koga je primerna, kako bi me prepričali? Za zdrave ljudi ali za ljudi z določenimi težavami – katere bolezni preprečujemo in zdravimo?

Midva se oba prehranjujeva na ta način, ker nama je všeč to, kako malo misliš na hrano in kako redko si zares lačen, ker se izboljša zbranost, poviša raven energije ... Prepričevati pa se nama ne zdi korektno, za tako spremembo se mora vsak odločiti sam zase. Prehrana z veliko maščobami (ob majhnem vnosu ogljikovih hidratov) zmanjša občutek lakote, obsedenosti s hrano, uravna inzulin in je zato posebej primerna za ljudi s presnovnim sindromom ali samo prediabetičnim stanjem (inzulinsko neobčutljivostjo), ugodno vpliva na ravni krvnih lipidov in podobno.

Nekoč so preganjali ocvirke in mast kot bav bav, sedaj pa se maščobe ponovno vračajo – kakšna je vloga maščob v prehrani in v kateri obliki jih priporočate?

Neodvisno od samega načina prehranjevanja so maščobe izjemno pomembne in izrazito krčenje vnosa maščobnih kislin lahko pripelje do različnih motenj: premalo maščob v prehrani recimo pomaga pri razvoju depresije. Fiziološko so uporabne kot vir energije, a energijo lahko dobimo iz ogljikovih hidratov, če jih je dovolj, in nekaj tudi iz beljakovin. A določenih funkcij maščob ogljikovi hidrati in beljakovine ne morejo opravljati. Brez maščob ne moremo uporabiti v maščobah topnih vitaminov (A, D, E, K). Maščobe uravnavajo vnetni odziv, so sestavni del celičnih membran, živčnih vlaken, organov, so gradniki hormonov, del imunskega sistema in mnogih drugih molekul s pomembnimi funkcijami v telesu. Podobno je s preganjanim holesterolom: ta je strukturni del celičnih membran in je dejansko zelo koristna snov pri sintezi vitamina D, cele četice hormonov, pomemben je za živčni sistem, za delovanje serotonina, črevesje tudi ne bo zdravo brez holesterola ... Kot kažejo raziskave, višje krvne koncentracije takih vrst holesterola niso povezane z uživanjem maščob, predvsem pa kaže, da (previsok) holesterol ni tako problematičen, kot je problematično to, da imamo prenizek holesterol HDL in previsoko koncentracijo trigliceridov.

Maščobne zaloge na naših bokih itd. so namenjene sposobnosti preživetja, zakaj bi jih preganjali?

To je res. Gonja za tankimi teleščki je danes izrazito pretirana – velika večina ljudi ne potrebuje vidnih trebušnih mišic, po drugi strani pa tudi 30 in več odstotni delež telesne maščobe ne pomaga pri dobrem in dolgem življenju. Za normalno življenje imajo tudi najvitkejši ljudje dovolj maščobnih zalog za dnevne potrebe. Predvsem je nevarno odvečno trebušno maščevje: to ni samo neestetsko, pač pa je gojišče prenekatere bolezni.

Pa še en premislek o maščobnih oblogah na bokih kot preživetveni strategiji. Evolucijski determinizem je zabaven, a le do takrat, ko pomislite na to, koliko časa ste za evolucijo uporabni. Grobo rečeno – približno 30 do 40 let. Toliko da imate čimveč otrok in da jim pomagate, da se osamosvojijo. Če vprašate teto evolucijo, po tem ne vas ne vaših volančkov ne potrebuje več.

BEMUMAST 2: LCHF-recepti za vsak dan

Kaj pa vitamini, sadje in zelenjava, od kje jih dobimo pri tej dieti?

Zelenjava je del ketogene diete in je priporočljiva. Pri standardni, torej najstrožji obliki diete je treba poskrbeti za vnos vitaminov, pa tudi mineralov, soli. Pri ohlapnejših oblikah prehrane LCHF predstavlja zelenjava volumsko največji del jedilnika. Sicer pa: maščobna živila so najboljši vir mikrohranil.

Je tudi pri tej dieti pomembno gibanje?

Vadba in redno gibanje so izjemno pomembni za vsakogar, celo bolj, kot smo doslej mislili – javnozdravstveni napotki govorijo o 30 minutah dnevno. Kot kaže, se je za ohranjanje zdravja treba kar bolj potruditi. Vsekakor pa za izrazito pretežke ljudi, ki si že dolgo niso privoščili rekreativnega dviga pulza, ni priporočljivo začeti na vrat na nos. Ketogena dieta oziroma prehrana LCHF delujeta tudi brez gibanja: ponavadi se želja po gibanju tudi pri tistih, ki so začeli z zelo deformirano telesno sestavo in hudo pretežki, pojavi spontano, ko začutijo, da so lažji in agilnejši in ko telo, ki zdaj za energijo zna uporabljati lastne maščobe, ugotovi, da ima maščobnih zalog veliko preveč. Pa tudi če se ne: gibanje JE nujno. Za preživetje je NUJNEJŠE kot volančki na bokih.


 
Maxximum N.O.X Muscle Booster